Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk
Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk
Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk
Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk
Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk
Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk
V cerkvenem koledarju je današnja nedelja označena kot nedelja sredstev družbenega obveščanja. Tudi zato je gost naše oddaje katoliški duhovnik Zoran Kodela - direktor in urednik edine krščanske televizije pri nas – TV EXODUS s sedežem v Mariboru. Govorili bomo o odgovornosti medijev v teh pandemsko zapletenih časih in kako bi morali mediji korektno, pošteno in celovito ljudem predstavljati vsakokratno resnico časa in jim pomagati živeti.
Nevroteologija je ena od novejših vej raziskav možganskih dejavnosti. Znanost se sprašuje, kako človekovi možgani dojemajo koncept duhovnosti in Boga. To področje raziskuje tudi teologinja dr. Polona Kos.
Lev Nikolajevič Tolstoj je danes znan kot eden od največjih pisateljev. Bil pa je tudi izvirni mislec in mistik, ki je prišel v spor z Rusko pravoslavno cerkvijo. O Tolstojevih pogledih na življenje in religijo ponavljamo pogovor Petra Franka z zgodovinarjem in rusistom dr. Simonom Malmenvallom.
V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če smo kristjani nedavno s postom zaključili, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako obeležujemo post, kakšne so verske zapovedi in molitve in kako razumeti Boga?
Naš gost je David Kisilak iz Murske Sobote. Zaposlen je v pisarni tamkajšnjega škofijskega urada evangeličanske cerkve, opravlja pa tudi službo kantorja, torej skrbi za glasbeno podobo bogoslužij. Njegova življenjska zgodba je res pestra. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, službuje pri evangeličanih, kot vernik pripada občestvu Binkoštne cerkve, njegova žena pa je katoličanka. Vendar pravi, da vera in ljubezen premostita vse razlike.
Ponavljamo pogovor Marka Rozmana s filozofom in prevajalcem Borisom Šinigojem ml. o pomembni duhovni dediščini ruskega religioznega misleca Nikolaja Berdjajeva. Zaznamoval je rusko kulturno vrenje in prerod ruskega pravoslavja pred 1. svetovno vojno, potem pa je po oktobrski revoluciji moral zapustiti domovino.
Velika noč za kristjanke in kristjane ni največji praznik le na občestveni, skupnostni ravni, pač pa predvsem na individualni, osebnostni, ko mora vsak v globini svoje intime vsak dan znova doživeti to Kristusovo vstajensko dramo, ki pomeni svobodo, upanje in radostno življenje. V teh spremenjenih pandemijskih časih se to besedilo Življenja morebiti v vsakem od nas še globlje zarisuje.
Na cvetno nedeljo smo oddajo Sedmi dan pripravili drugače, in sicer s Križevim potom Daneta Zajca. Nekaj let pred smrtjo je pesnik ob upodobitvah Križevega pota slikarja Janeza Bernika, ki jih najdemo v cerkvi svetega Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem, napisal svojo pesnitev Križev pot. Objavil jo je v zborniku Trnovski krogi iz leta 2003. Tokrat njegovo pesniško umetnino v interpretaciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, dobitnika Borštnikovega prstana za igralsko ustvarjanje, predvajamo v Sedmem dnevu, prav na začetku pa bomo poslušali uvodno besedilo Daneta Zajca z naslovom Ecce homo. Prebrala ga bo Jasna Rodošek. Tonsko sta oddajo oblikovali Polona Gantar in Darja Hlavka Godina, pripravila pa jo je Tadeja Krečič Schölten.
V oddaji Sedmi dan bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo govorili sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in veri v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?
V postnem času se pripravljamo na Veliko noč. Njeno sporočilo je zmaga življenja nad smrtjo. V teh časih pa ljudje, tudi verujoči, zelo težko sprejemajo idejo o Jezusovem vstajenju od mrtvih in o življenju po smrti. O tem ponavljamo pogovor Roberta Kralja s katoliškim duhovnikom in pesnikom Markom Rijavcem.
V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih ter tudi v islamu.
Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?
Pred začetkom letošnjega postnega časa ponavljamo oddajo o primerjalni presoji svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji. Ti in sorodni motivi imajo pomembno vlogo tudi v ljudski literaturi. O njihovi obravnavi se je Marko Rozman pogovarjal z literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj.
Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.
Ob nedelji Božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža - profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?
Ponavljamo oddajo o verskih motivih v pravljicah bratov Grimm. Jacob in Wilhelm Grimm sta črpala iz arhetipov in simbolov svetovnih kultur, pa tudi z svoje protestantske, kalvinistične vere. O ustvarjanju obeh bratov je v pogovoru z Robertom Kraljem spregovorila profesorica na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
Gost tokratne oddaje s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je katoliški duhovnik Simon Potnik iz Slovenj Gradca. Poleg svoje župnije vodi tudi pastoralno zvezo župnij. Spontano in iskreno spregovori o številnih dilemah, ki jih pred vse nas postavlja sodobni čas.
V prvi oddaji letošnjega leta je naš gost celjski upokojeni škof dr.Stanko Lipovšek. Spregovorili smo o številnih dilemah sodobnega krščanstva. Seveda se ne moremo izogniti tudi tem pandemijskim preizkušnjam, ki pa so po svoje za vse nas na nek način tudi milostna priložnost, da v svojo prihodnost tkemo več solidarnosti, sočutja in dialoga.
V zadnji oddaji Sedmi dan v letošnjem koledarskem letu smo vam pripravili prerez različnih zanimivih tem, ki smo jih obravnavali v letu 2020.
Neveljaven email naslov