Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot vidkinja in prerokinja oznanja Božje skrivnosti in neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu.
V seriji oddaj z naslovom »Vplivne ženske v Cerkvi« bomo tokrat predstavili benediktinsko opatinjo Hildegardo iz Bingna (1098-1179). Gre za eno najmarkantnejših žensk srednjega veka, ki je s svojimi spisi, duhovnim življenjem in karizmo vplivala ne le na številne teologe in učenjake, politične voditelje, papeže in navadne vernike svojega časa, ampak je njen duh živ še danes. Nebeški glas jo kot vidkinjo in prerokinjo usposablja za oznanjevanje Božjih skrivnosti. Prav tako neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu. Podobno kot starozavezni preroki kliče in vabi ljudi, da bi se vrnili k Bogu. Poleg tega je bila poznavalka številnih področij: liturgične glasbe, srednjeveške farmakologije, dietetike, zdravilstva in prirodoslovja. O njej se je skozi stoletja razvil pravi mit, ki ga bomo poskušali osvetliti v pogovoru s poznavalcem njenega življenja in dela, prof. dr. Michaelom Embachom z Univerze v Trierju.
»Videnja in nagovori (Auditionen), ki jih je Hildegarda prejemala od otroštva, so postajali sčasoma vse močnejši in prodornejši. Kakor izvaja v Uvodu k Scivias, je Hildegarda sredi svojega življenja prejela po nebeškem glasu (»vox de caelo«) naročilo, da naj napiše, kar vidi in sliši. Božji Duh je vdrl v njeno življenje in Hildegardo določil za oznanjevalko Božjih skrivnosti. Dejansko so jo že kmalu označili za »prophetisso teutonico« ali »Božjo pozavno«. Hildegarda izrecno poudarja, da svojega duhovnega zrenja ni iznašla sama niti si ga ni izmislil kateri drug človek. Kot sad tega zrenja se ji je odprl smisel Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter je hkrati čutno in duhovno uzrla vse stvari v Božji luči«.
Michael Embach, Hildegard von Bingen (1098–1179) Leben, Werk und Wirkung, str. 6.
»Odrešenje, podarjeno iz ljubezni, ne prihaja iz nas, saj za lastno zveličanje nismo sposobni niti ne moremo ljubiti Boga; ampak (prihaja od Boga), ker je Stvarnik in Gospodar vsega tako ljubil svoje ljudstvo, da mu je, da bi ga rešil, poslal svojega Sina, Gospoda in Odrešenika, ki je »izpral in obvezal naše rane«; iz Njega izhaja najslajši balzam, iz katerega izhajajo vsi darovi odrešenja. In ti, človek, razumi, da ni pri Bogu nobene spremembe, kajti Oče je Oče, Sin je Sin in Sveti Duh je Sveti Duh, tri osebe ostajajo neločljive v enosti božanstva«.
Scivias, CM XLIII
»Človek, ki te stvari vidi in o njih piše, jih (hkrati) vidi in jih ne vidi, čuti zemeljske stvari in jih (hkrati) ne čuti. Ne gre za to, da ta oseba predstavlja Božja čudežna dela, ampak jo ta prevzamejo, da zazveni, kakor se struna pod prsti glasbenika oglasi s tonom, ki (pravzaprav) ne izvira iz nje, ampak iz dotika nekoga drugega.«
Liber vitae meritorum, Analecta, str. 244.
Kot vidkinja in prerokinja oznanja Božje skrivnosti in neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu.
V seriji oddaj z naslovom »Vplivne ženske v Cerkvi« bomo tokrat predstavili benediktinsko opatinjo Hildegardo iz Bingna (1098-1179). Gre za eno najmarkantnejših žensk srednjega veka, ki je s svojimi spisi, duhovnim življenjem in karizmo vplivala ne le na številne teologe in učenjake, politične voditelje, papeže in navadne vernike svojega časa, ampak je njen duh živ še danes. Nebeški glas jo kot vidkinjo in prerokinjo usposablja za oznanjevanje Božjih skrivnosti. Prav tako neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu. Podobno kot starozavezni preroki kliče in vabi ljudi, da bi se vrnili k Bogu. Poleg tega je bila poznavalka številnih področij: liturgične glasbe, srednjeveške farmakologije, dietetike, zdravilstva in prirodoslovja. O njej se je skozi stoletja razvil pravi mit, ki ga bomo poskušali osvetliti v pogovoru s poznavalcem njenega življenja in dela, prof. dr. Michaelom Embachom z Univerze v Trierju.
»Videnja in nagovori (Auditionen), ki jih je Hildegarda prejemala od otroštva, so postajali sčasoma vse močnejši in prodornejši. Kakor izvaja v Uvodu k Scivias, je Hildegarda sredi svojega življenja prejela po nebeškem glasu (»vox de caelo«) naročilo, da naj napiše, kar vidi in sliši. Božji Duh je vdrl v njeno življenje in Hildegardo določil za oznanjevalko Božjih skrivnosti. Dejansko so jo že kmalu označili za »prophetisso teutonico« ali »Božjo pozavno«. Hildegarda izrecno poudarja, da svojega duhovnega zrenja ni iznašla sama niti si ga ni izmislil kateri drug človek. Kot sad tega zrenja se ji je odprl smisel Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter je hkrati čutno in duhovno uzrla vse stvari v Božji luči«.
Michael Embach, Hildegard von Bingen (1098–1179) Leben, Werk und Wirkung, str. 6.
»Odrešenje, podarjeno iz ljubezni, ne prihaja iz nas, saj za lastno zveličanje nismo sposobni niti ne moremo ljubiti Boga; ampak (prihaja od Boga), ker je Stvarnik in Gospodar vsega tako ljubil svoje ljudstvo, da mu je, da bi ga rešil, poslal svojega Sina, Gospoda in Odrešenika, ki je »izpral in obvezal naše rane«; iz Njega izhaja najslajši balzam, iz katerega izhajajo vsi darovi odrešenja. In ti, človek, razumi, da ni pri Bogu nobene spremembe, kajti Oče je Oče, Sin je Sin in Sveti Duh je Sveti Duh, tri osebe ostajajo neločljive v enosti božanstva«.
Scivias, CM XLIII
»Človek, ki te stvari vidi in o njih piše, jih (hkrati) vidi in jih ne vidi, čuti zemeljske stvari in jih (hkrati) ne čuti. Ne gre za to, da ta oseba predstavlja Božja čudežna dela, ampak jo ta prevzamejo, da zazveni, kakor se struna pod prsti glasbenika oglasi s tonom, ki (pravzaprav) ne izvira iz nje, ampak iz dotika nekoga drugega.«
Liber vitae meritorum, Analecta, str. 244.
Muslimansko romanje v Meko, ki mu z drugimi besedami pravimo hadž je dolžnost odraslega muslimana, da se odpravi v Savdsko Arabijo. Kako ta izkušnja predstavlja življenjski cilj posameznika islamske veroizpovedi? Hadž velja za enega izmed petih stebrov sunitske veje islama in enega od desetih vej šiitskega islama. Zakaj romanje ni dovoljeno nemuslimanom in kaj sploh pomeni Kaba?
Ob zaključku šolskega leta številni mladi za zahvalo romajo v Marijino svetišče na Brezjah. To je postalo že tradicija. Kaj romanje pomeni za mlade, za njihovo vero, kakšne tematike so izpostavljene in zakaj pritegne toliko mladih, da se ga udeležijo? O vsem tem se bomo pogovarjali z Marijo Ano Klančar iz Katoliške mladine v Sloveniji.
Pravoslavje, je eno izmed treh osrednjih vej krščanstva, ki je predvsem razširjeno v Vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Kakšne so poglavitne teološke in zgodovinske premise delitve med tako imenovano Cerkvijo Vzhoda in Zahoda? Kaj pomeni organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha, ki ji z drugo besedo pravimo avtokefalnost, in kako živ je ekumenizem v krščanskih skupnostih po svetu? O tem dr. Aleš Maver.
Pred dobrim mesecem dni je minilo 80 let od deportacije prekmurskih Judov v nemška koncentracijska uničevalna taborišča. Tudi zato je gostja naše tokratne oddaje Judinja Sara Božanič iz Murske Sobote – potomka ene redkih preživelih depotirank iz zloglasnega Auschwitza. Je podpredsednica Judovskega združenja Slovenije, poklicno pa oblikovalka, strateginja, predavateljica, podjetnica in pisateljica. Kako iz vseh teh svojih identitet – zlasti judovske - črpa veselje do življenja in radost bivanja?
Kako se verujoči človek spopada z življenjskimi krizami? Kdaj se začnemo spraševati o pomenu religije in duhovnosti v svojem življenju? O tem, koliko mora psihoterapevt upoštevati klientovo duhovno razsežnost življenja, pa tudi o moči molitve z zakonsko in družinsko psihoterapevtko Meto Košir.
V Ljubljani je potekala znanstvena konferenca o papežu Piju II. Svet in tudi naše kraje je s svojim delovanjem zelo zaznamoval. Živel je v času prelomnih sprememb. Kakšen je bil njegov prispevek k družbi in odnos do izzivov s katerimi se je srečeval, ter kakšno zapuščino je pustil? V naš studio smo povabili teologa Jana Dominika Bogataja, ki je raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Anjo Božič, doktorsko študentko na Srednjeevropski univerzi na Dunaju.
V oddaji praznične Binkoštne nedelje bo naš gost upokojeni mariborski nadškof metropolit dr.Marjan Turnšek. Govorili bomo o Svetem duhu kot tretji božji Osebi, ki tako zelo opredeljuje polnino odnosov med Bogom in človekom v srcu slehernega iskreno verujočega kristjana.
Kako oznanjati krščansko držo v praktičnem življenju? O tem v oddaji govorita dva intelektualca, kristjana, žena in mož: Nina in Zoran Mladenović iz Ljubljane. Nina je univ. dipl. pravnica, podsekretarka na ministrstvu za finance, Zoran pa je univ. dipl. ekonomist, svetovalec za analitiko na Računskem sodišču RS. Oba sta novorojena kristjana iz obnebja evangelijskih protestantskih cerkva, iskrena in iskriva pričevalca svoje konkretne krščanske drže.
Gost akademik, večkratni doktor znanosti Jože Krašovec, biblicist, filozof in teolog nam bo skozi prizmo Svetega pisma predstavil odnos do dela. Kaj je o tem zapisano v Stari in Novi zavezi? Akademik Krašovec bo spregovoril tudi o tradiciji vzhodnega krščanstva, kako se pravoslavni kristjani spominjajo Kristusove zmage na smrtjo in kje je zastal ekumenski dialog med kristjani?
V oddaji Sedmi dan bomo govorili o judovskem prazniku pasha. Gre za pomemben praznik, pri katerem se Judje spominjajo osvoboditve iz egiptovskega suženjstva, o kateri poroča Stara zaveza. Tudi Jezus je pri zadnji večerji obhajal pasho, zato ji pravimo kar judovska Velika noč. Zakaj je simbol praznika nekvašen kruh, kaj je seder in kako se sploh obhaja pasho boste lahko izvedeli v pogovoru z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem ml.
Tematika umetne inteligence je v zadnjem času zelo pomembna. Kaj sploh to je in kako vpliva na naše vsakdanje življenje in aktivnosti, ter k čemu nas spodbuja? Kako iskati stečišča, med to vrsto inteligence in kakšen vpliv ima na teologijo in Cerkev? O tem z profesorjem dr. Bojanom Žalcem.
V začetku prihodnjega meseca bomo praznovali praznik dela, ki je tudi državni praznik. Delo in spoštovanje do dela je del vsake religije. Delo je vrednota skozi celotno zgodovino. Pogled nanj pa se je spreminjal. V naš studio smo povabili teologa dr. Sebastijana Valentana, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonsko pravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Adventistični pastor iz Maribora in predsednik Slovenske krščanske adventistične cerkve mag. Zmago Godina govori o delovanju povelikonočnega božjega usmiljenja. So kristjanke inkristjani v praksi nosilci sočutnih bližin, upanja in ljubezni?
Kako ponotranjiti vstalega Kristusa, zakaj nas lahko velikonočni prazniki znova nagovorijo, kakšna so delavna opravila duhovnikov v tem času in zakaj je to tudi čas, ko je dobro spet v roke vzeti evangelijske zapise. O vsem tem se bomo pogovarjali z našim gostom dr. Gabrielom Kavčičem, ki opravlja tudi mesto tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference.
Cvetno nedelja povezujemo z Jezusovo potjo, zelenjem in petjem hozane. Kako je ta praznik povezan s pripravami na Veliko noč, kako so jo obhajali v zgodovini in kako danes? Kaj je temeljno sporočilo? Kako se praznovanje odvija v slovenskih župnijah in kako v bolniški župniji, kjer deluje naš tokratni sogovornik župnijski upravitelj Anže Cunk.
V postnem času so katoličanke in katoličani v Sloveniji dobili nov prevod Svetega pisma, svoje temeljne verske knjige. Gre za prvo celotno izdajo novega prevoda knjige knjig iz izvirnih jezikov; pravijo ji tudi jeruzalemska ali katoliška izdaja. O razlikah med standardnim prevodom Svetega pisma iz sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja in najnovejšo izdajo premišljujejo prevajalec, teolog Jože Krašovec, celjski škof Maksimiljan Matjaž in novomeški škof Andrej Saje.
Sociolog dr. Roman Kuhar in teolog dr. Gabriel Kavčič o teoriji spola. Kaj je teorija spola? Ali je to znanstvena teorija ali politični koncept? Kako je biološki spol družbeno konstruiran? Zakaj imajo mladi vse več težav na področju spolne identitete?
Že nekaj let smo priča pojavu izmišljenih religij, ki sprožajo različne odzive v družbi. Ali se ustanovitelji in člani izmišljenih religij norčujejo iz tradicionalnih religij; so družbena šala, ali pa izmišljene religije odpirajo tudi legitimna vprašanja o naravi in vlogi religije v sodobnem času? Kakšen je današnji vernik v zahodnem – močno sekulariziranem svetu, kako veruje, o vsem tem z rednim profesorjem religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Alešem Črničem.
Gost naše tokratne verske oddaje je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je tudi podpredsednik slovenske škofovske konference. Govorili bomo o sinodalnih prizadevanjih za bolj duhovno prebujeno Cerkev pri nas in v svetu, še posebej v Evropi.
Postni čas je tudi posebno liturgično obdobje v cerkvenem koledarju. Seznanili se bomo o liturgični glasbi, pepelnični sredi, posebnostih postnih nedelji. Kako se to obdobje odvija pri nas na slovenskih tleh in kako skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjankam in kristjanom.
Neveljaven email naslov