Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Irenej Lyonski v prvi bojni vrsti ortodoksije

29.09.2019


Kdo so gnostiki in kakšen je njihov sistem verovanja?

Eden najizvirnejših teologov in cerkveni oče iz 2. stoletja Irenej Lyonski se v svojem monumentalnem delu Zoper krivoverstva spoprime s krivoverskimi nauki. Največ pozornosti nameni gnostikom. Zato nas bo zanimalo: Kdo so gnostiki? Kakšen je njihov sistem verovanja in v čem se razlikuje od pravovernega nauka? Na čem Irenej utemeljuje pravo vero? Kakšen je odnos gnostikov do materije in telesa za razliko od judovsko-krščanskega pojmovanja? S tem je končno povezano tudi njihovo nesprejemanje vstajenja mesa. Naš gost bo jezuit in prevajalec Benjamin Bevc.

Daljša različica pogovora


O gnostični mitologiji

Gnostiki so na začetek vsega postavljali božansko Polnost, ki jo sestavlja trideset aionov, se pravi, trideset duhovnih entitet, na začetku katerih sta brezno in misel. Brezno kot moški princip in misel kot ženski princip. Ta dva aiona, ti dve entiteti rojevata druge aione, ki so vedno povezani v moško-ženskih parih. Vseh skupaj je trideset in vsak ima svoje ime. Med njimi najdemo Besedo, Edinorojenega, Kristusa, Jezusa, Modrost in še nekatera druga imena. Med imeni aionov najdemo naslove, ki jih v krščanstvu pripisujemo Jezusu Kristusu.

Identiteta osebe Jezusa Kristusa

Za krščansko teologijo – nekoč mi je dejal nek francoski Jud – je značilno, da je mnogo bolj zahtevna kot pa na primer muslimanska oziroma judovska. Veliko težje je pojasniti, razložiti, kako je lahko Bog hkrati eden in troj, kako je Kristus hkrati Bog in človek. Ves trud krščanske teologije skozi stoletja je, da se izogne nekaterim redukcionizmom – in takšen redukcionizem je zagovarjanje izključno Božje oziroma izključno človeške identitete Jezusa Kristusa. In do tega prihaja v različnih oblikah. Po eni strani mnogi lahko Jezusa zlahka sprejmejo kot nekega učitelja modrosti, ampak ni bil samo to. Evangeliji nam ga predstavljajo kot Božjega Sina, kot Boga samega, ki je navzoč v polnosti svoje človeškosti na tej zemlji. In njegova človeškost hkrati razodeva in zakriva njegovo božanskost. Po drugi strani obstaja velika nevarnost tega, kar bi lahko nekateri imenovali monofizitizem, se pravi, da se Jezusa razume kot Boga, ki hodi po tej zemlji, kar je res, vendar to ni celotna resnica. Jezus je bil v polnosti človek in Božje izničenje, o katerem govori Pavel v Pismu Filipljanom, pomeni, da je Jezus kot človek moral iti skozi proces rasti, skozi proces spoznanja, skozi proces odkrivanja lastne identitete, kot je to značilno za vsakega človeka. Gotovo je lažje zagovarjati, da je Jezus samo človek oziroma samo Bog, vendar je resnica mnogo kompleksnejša in tudi mnogo bolj bogata.

Gnostično in judovsko-krščansko pojmovanje telesa

Materialni svet, ustvarjeni svet je za gnostike samo posledica padca; nastal je iz tega, kar je božanska Polnost izločila iz sebe zato, da je ponovno vzpostavila ravnovesje. Se pravi, ta svet je negativen, ta svet je namenjen propadu – in to se odraža v gnostičnem pojmovanju telesa. Telo je nekakšna ječa božanskega, ki je v gnostiku, in nima etične vrednosti. Za gnostike je značilno, da je človeška svoboda pojmovana povsem deterministično, se pravi, nekdo je gnostik, in ne glede na to, kakšno je njegovo etično vedenje, bo odrešen, bo zveličan, ker v sebi nosi božansko iskrico. V tem se gnostična teologija radikalno razlikuje od krščanske. V krščanstvu, v judovsko-krščanskem izročilu ima materija izredno pomembno mesto, je zelo pozitivno ovrednotena. In pri Ireneju še toliko bolj. Tudi zaradi dialektičnega odnosa z gnostiki. Irenej poudarja, da je na zečetku Svetega pisma opisano stvarjenje človeka. In tam Bog vzame blato, se pravi, to kar je najbolj krhko, nevredno, in iz tega napravi človeka. In Adam bo v polnosti to, kar je – se pravi prvi človek, Adam, bo dobil svojo dokončno podobo šele v drugem Adamu, v Kristusu. In ti dve podobi – prvi in drugi Adam – sta med seboj tesno povezani. Se pravi Bog bo ob učlovečenje sam na nek način privzel tudi to, kar je najbolj nizkega, najbolj bednega, blato, iz katerega je bil človek v začetku ustvarjen. In to blato, to meso, to telo je namenjeno odrešenju.

Iz pogovora z Benjaminom Bevcom

 


Sedmi dan

913 epizod


Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.

Irenej Lyonski v prvi bojni vrsti ortodoksije

29.09.2019


Kdo so gnostiki in kakšen je njihov sistem verovanja?

Eden najizvirnejših teologov in cerkveni oče iz 2. stoletja Irenej Lyonski se v svojem monumentalnem delu Zoper krivoverstva spoprime s krivoverskimi nauki. Največ pozornosti nameni gnostikom. Zato nas bo zanimalo: Kdo so gnostiki? Kakšen je njihov sistem verovanja in v čem se razlikuje od pravovernega nauka? Na čem Irenej utemeljuje pravo vero? Kakšen je odnos gnostikov do materije in telesa za razliko od judovsko-krščanskega pojmovanja? S tem je končno povezano tudi njihovo nesprejemanje vstajenja mesa. Naš gost bo jezuit in prevajalec Benjamin Bevc.

Daljša različica pogovora


O gnostični mitologiji

Gnostiki so na začetek vsega postavljali božansko Polnost, ki jo sestavlja trideset aionov, se pravi, trideset duhovnih entitet, na začetku katerih sta brezno in misel. Brezno kot moški princip in misel kot ženski princip. Ta dva aiona, ti dve entiteti rojevata druge aione, ki so vedno povezani v moško-ženskih parih. Vseh skupaj je trideset in vsak ima svoje ime. Med njimi najdemo Besedo, Edinorojenega, Kristusa, Jezusa, Modrost in še nekatera druga imena. Med imeni aionov najdemo naslove, ki jih v krščanstvu pripisujemo Jezusu Kristusu.

Identiteta osebe Jezusa Kristusa

Za krščansko teologijo – nekoč mi je dejal nek francoski Jud – je značilno, da je mnogo bolj zahtevna kot pa na primer muslimanska oziroma judovska. Veliko težje je pojasniti, razložiti, kako je lahko Bog hkrati eden in troj, kako je Kristus hkrati Bog in človek. Ves trud krščanske teologije skozi stoletja je, da se izogne nekaterim redukcionizmom – in takšen redukcionizem je zagovarjanje izključno Božje oziroma izključno človeške identitete Jezusa Kristusa. In do tega prihaja v različnih oblikah. Po eni strani mnogi lahko Jezusa zlahka sprejmejo kot nekega učitelja modrosti, ampak ni bil samo to. Evangeliji nam ga predstavljajo kot Božjega Sina, kot Boga samega, ki je navzoč v polnosti svoje človeškosti na tej zemlji. In njegova človeškost hkrati razodeva in zakriva njegovo božanskost. Po drugi strani obstaja velika nevarnost tega, kar bi lahko nekateri imenovali monofizitizem, se pravi, da se Jezusa razume kot Boga, ki hodi po tej zemlji, kar je res, vendar to ni celotna resnica. Jezus je bil v polnosti človek in Božje izničenje, o katerem govori Pavel v Pismu Filipljanom, pomeni, da je Jezus kot človek moral iti skozi proces rasti, skozi proces spoznanja, skozi proces odkrivanja lastne identitete, kot je to značilno za vsakega človeka. Gotovo je lažje zagovarjati, da je Jezus samo človek oziroma samo Bog, vendar je resnica mnogo kompleksnejša in tudi mnogo bolj bogata.

Gnostično in judovsko-krščansko pojmovanje telesa

Materialni svet, ustvarjeni svet je za gnostike samo posledica padca; nastal je iz tega, kar je božanska Polnost izločila iz sebe zato, da je ponovno vzpostavila ravnovesje. Se pravi, ta svet je negativen, ta svet je namenjen propadu – in to se odraža v gnostičnem pojmovanju telesa. Telo je nekakšna ječa božanskega, ki je v gnostiku, in nima etične vrednosti. Za gnostike je značilno, da je človeška svoboda pojmovana povsem deterministično, se pravi, nekdo je gnostik, in ne glede na to, kakšno je njegovo etično vedenje, bo odrešen, bo zveličan, ker v sebi nosi božansko iskrico. V tem se gnostična teologija radikalno razlikuje od krščanske. V krščanstvu, v judovsko-krščanskem izročilu ima materija izredno pomembno mesto, je zelo pozitivno ovrednotena. In pri Ireneju še toliko bolj. Tudi zaradi dialektičnega odnosa z gnostiki. Irenej poudarja, da je na zečetku Svetega pisma opisano stvarjenje človeka. In tam Bog vzame blato, se pravi, to kar je najbolj krhko, nevredno, in iz tega napravi človeka. In Adam bo v polnosti to, kar je – se pravi prvi človek, Adam, bo dobil svojo dokončno podobo šele v drugem Adamu, v Kristusu. In ti dve podobi – prvi in drugi Adam – sta med seboj tesno povezani. Se pravi Bog bo ob učlovečenje sam na nek način privzel tudi to, kar je najbolj nizkega, najbolj bednega, blato, iz katerega je bil človek v začetku ustvarjen. In to blato, to meso, to telo je namenjeno odrešenju.

Iz pogovora z Benjaminom Bevcom

 


19.01.2014

Duhovnost in logoterapija

Logoterapija poudarja, da človek ni samo nagonsko bitje, ki bi mu bilo v prvi vrsti pomembno le zadovoljevanje osebnih potreb, gonov in želja, ampak je predvsem vrednostno bitje, bitje smisla, ki sta mu bistveni uresničevanje vrednot in iskanje smisla. Gost oddaje je predstojnik Nacionalnega inštituta za psihoterapijo in predavatelj na fakultetah v Novi Gorici, Ljubljani in Novem mestu dr. Sebastjan Kristovič.


12.01.2014

Bratstvo

Nedavno je bil slovenski javnosti predstavljen prevod poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, pod naslovom Bratstvo, temelj in pot do miru. V njej sedanji papež posebej opozarja, da je bratstvo utemeljeno v skupnem presežnem očetovstvu. Bratstvo je zato eno od ključnih poti in sredstev za gradnjo miru. O tem ali je to besedilo mogoče razumeti kot novo Frančiškovo presenečenje, ki jih je bilo doslej v slogovnem in vsebinskem smislu že veliko, se bomo pogovarjali z urednikom zbirke Cerkveni dokumenti, dr. Rafkom Valenčičem.


05.01.2014

Etika in religija

Svetovne religije so bile tisočletja nosilke etike in morale. Avtoriteta, ki takšni etiki zagotavlja pravičnost, je transcendenca oziroma Bog. Nemški filozof Immanuel Kant pa z mislijo »Delaj tako, da bo tvoje ravnanje lahko zakon za vse ljudi« odpira možnost tudi tako imenovani sekularni etiki. Je etika brez religijske podstati sploh mogoča? O tem s filozofom in teologom dr. Janezom Juhantom.


29.12.2013

Letni pregled oddaj

Leto 2013 je bilo prelomno na marsikaterem področju. Gospodarski krizi še ni videti konca, veliko se govori o spremembah predvsem o spremembah o etiki o pravični porazdelitvi dobrin.


22.12.2013

Pričakovanje Mesija

V svetem pismu stare zaveze najdemo kar nekaj odlomkov, ki govorijo o pričakovanju Mesije. V času rimske okupacije pa so mnogi verjeli, da bo Odrešenik tisti, ki bo nastopil kot vojaški voditelj, ki bo ponovno vzpostavil judovsko kraljestvo. Svetopisemski pogled na mesijansko pričakovanje in učlovečenje bo predstavil predavatelj eksegeze in biblične teologije prof. dr. Maksimilijan Matjaž.


15.12.2013

Religija - pogodba z nemogočim

Religija je eden tistih pojmov, za katere ljudje navadno vedo, kaj pomenijo, dokler jih ne poizkusijo bolj natančno opredeliti. Pomeni lahko pripadnost veroizpovedi ali pa preprosto naravnanost na nekaj presežnega. Zajema lahko sistem vrednot in norm ali pa je preprosto življenjski nazor. Pomen religije se je v zgodovini spreminjal in tako oblikoval mnogotere poglede na eno osnovnih razsežnosti človeka. O tem, kako gleda sodobna filozofija na religijo, bo spregovoril prof. dr. Robert Petkovšek.


08.12.2013

Spoved, psihoterapija

Zvest o obžalovanju slabih dejanj in pokori najdemo v vseh religijah. Postopki in dejanja se razlikujejo glede samega pojmovanje greha.


01.12.2013

Pedro Opeka

"Sreča ni imeti več stvari, ampak biti boljši v svojem srcu," pravi Pedro Opeka, ki se na Madagaskarju že 40 let bojuje za dostojanstvo najrevnejših ljudi. Skozi njihove oči so tudi težave zahodnega sveta videti nekoliko drugačne. Ob začetku adventa se je z njim pogovarjal Peter Frank.


24.11.2013

Sveto

Kaj je še sveto?


17.11.2013

Ženske po 2.Vatikanskem koncilu

Drugi Vatikanski koncil (1962-65) je v Katoliško Cerkev prinesel številne spremembe. Med drugim je spodbudil tudi razvoj evropske feministične teologije, oziroma vprašanja o navzočnosti ženske v življenju Cerkve. O spremembah in o današnjem položaju žensk, bo spregovorila religiologinja in teologinja, doc. dr. Nadja Furlan Štante iz primorske univerze. Pogovor vodi Marko Rozman.


10.11.2013

Etičnost in duhovnost

Racionalistični razvoj zadnjih dveh stoletij evropske kulture kljub velikim dosežkom v znanosti ni uspel preprečiti vojn, izkoriščanja, težav v medčloveških odnosih... Nova nevroznanstvena spoznanja odkrivajo, da se veliko bolj razvija leva hemisfera možganov, ki skrbi za kognitivno raven, hkrati pa se zanemarja nasprotni pol, ki je med drugim tudi prostor za etično vzgojne procese. O povezavi etičnosti in duhovnosti bo spregovoril predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, antropolog dr. Jože Ramovš.


03.11.2013

Svetniki

Ljudje si pod pojmom svetnik navadno predstavljajo človeka posebnih kreposti, ki je svoje življenje posvetil sočloveku, obenem pa bil v globokem odnosu z Bogom. Cerkev je skozi zgodovino za svetnike razglašala tiste, ki so na različne načine sledili zgledu Jezusa Kristusa. Pri tem imajo posebno mesto mučenci, ki so za svojo vero trpeli in umrli. Več o prazniku, profesor duhovne teologije, jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.


27.10.2013

Biti evangeličanski duhovnik

Pred praznikom reformacije se v Sloveniji spominjamo izida naše prve tiskane knjige, ki jo je napisal Primož Trubar. Reformacija leta 1517 je prinesla reformo zahodnega krščanstva. Protestantske cerkve, ki so izšle iz nje, se tudi danes srečujejo z različnimi izzivi sodobne družbe. Okrog 20 tisoč članov Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji pa je nedavno dobilo dva nova duhovnika. O izzivih sodobnega protestantskega krščanstva sta spregovorila Katja Ajdnik in Peter Andrejčak.


20.10.2013

p. Miha Drevenšek

Slovenija je po številu misijonarjev na prebivalca ena izmed vodilnih misijonskih držav. Med najbolj znane misijonarje lahko uvrstimo tudi minorita Miha Drevenška, ki je bil več kot 30 let dejaven v Zambiji, vse do svoje smrti leta 2011. Gost oddaje je njegov prijatelj in redovni brat, p. Janez Šamperl, ki je Drevenškovo bogato življenje in delo strnil v knjigi Črnec v beli koži.


13.10.2013

Milanski edikt

Cerkveni zgodovinar Evzebij poroča, da je Konstantin Veliki nekega dne na svojem pohodu proti Italiji nenadoma zagledal na nebu svetlo znamenje križa in ob njem napis: »V tem znamenju boš zmagal.« Nekaj mesecev pozneje, leta 313, je v rimskem cesarstvu uzakonil versko svobodo in s tem izenačil krščanstvo z drugimi verstvi. Ob tem je podpisal poseben dokument, ki se imenuje Milanski edikt. V Konstantinovem rojstnem kraju v Nišu v Srbiji prav te dni potekajo osrednje slovesnosti ob letošnji 1700-letnici Milanskega edikta. Z zgodovinarjem dr. Bogdanom Kolarjem bomo osvetlili položaj krščanskih skupnosti v prvih stoletjih in analizirali pomen edikta za nadaljnji razvoj Cerkve.


06.10.2013

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


29.09.2013

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


22.09.2013

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


15.09.2013

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


08.09.2013

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


Stran 29 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov