Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna je vloga tretje Božje osebe v zgodovini odrešenja?
Praznik binkošti je praznik Svetega Duha. Ko pomislimo na Svetega Duha, ga nehote povežemo z nečim povsem duhovnim in netelesnim. Toda ali je to res? Zato nas bo v oddaji zanimalo, kako Sveti Duh deluje v naši konkretni resničnosti. Poskušali bomo osvetliti, kakšen je njegov pomen za življenje vsakega človeka in Cerkve - človeške skupnosti kot celote. Poleg tega bomo razmišljali o tem, v čem je zakoreninjena različnost služb in karizem v Cerkvi, ki jo apostol Pavel ponazori s podobo enega telesa in različnih udov. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Ivanom Brescianijem.
Jezus v 14. poglavju Janezovega evangelija pravi Filipu, ko ga sprašuje, naj vendarle enkrat že pokaže Očeta, o katerem ves čas govori: »Kdor je videl mene, je videl očeta« (Jn 14,9). Preko Jezusa in znotraj njega se razodeva drugo obličje, Očetovo. Ko pridemo k Svetemu Duhu, pa opazimo, da nima obličja. Sveti Duh se prikaže v različnih prispodobah, kot je golob, plamen, veter, šum, hkrati je nekdo, ki nima obličja. Iz tega lahko sklepamo, da je eno glavnih poslanstev Svetega Duha, da daje obličje stvarem, da daje podobo snovi, materiji. In da daje človeku pravo obličje.
Če so v zgodovini v prvi Cerkvi nastajale herezije, ki so poskušale ločevati duhovno od materialnega, Sveti Duh dela obratno. Sveti Duh je tisti, ki pripravi prostor, da se lahko Božja beseda uresniči in postane meso. Sveti Duh je tisti, ki čuva. Sveti Duh je bil prisoten pri spočetju Božjega Sina. Pripravil je prostor v telesu, da je Božja beseda lahko vstopila in postala meso. Sveti Duh zelo močno sodeluje z mesom, s telesnostjo. Tako v Janezovem kot tudi v drugih evangelijih je telo zelo pomembno. Dotik je zelo pomemben. Jezus bi lahko od daleč ozdravil gobavca, ampak se ga je dotaknil. Tudi slepega bi lahko ozdravil od daleč, ampak se je dotaknil njegovih oči, ker je hotel povedati, da gre odrešenje preko telesnosti. In v tem je moč Svetega Duha. Ker Sveti Duh - če je pravi duh - ne bo nikoli zavrnil telesa.
Zelo pomembna podoba, ki jo izbere Gospod za Pavla, ko se spreobrne na poti v Damask. In pravi Hananiju, tistemu preroku: Izbral sem Pavla, ki bo postal posoda zame. Posoda je nekaj praznega in samo čaka, da se vlije nekaj novega vanjo. Ko je Pavel srečal vstalega Gospoda, je sprejel vase novo življenje. In tukaj gre za to, ali smo odprti za novo življenje ali ne. Lahko govorimo lepo o Kristusu in o Jezusu, lahko o njem tudi predavamo. Ampak eno je govoriti o Jezusu, nekaj drugega pa je govoriti iz Jezusa. In to je ta novi človek. Apostol Peter na binkoštni praznik samozavestno in pogumno govori ljudem. Našel je pogum in zdaj oznanja. Ta pogum je pogum novega človeka.
Iz pogovora z Ivanom Brescianijem
Kakšna je vloga tretje Božje osebe v zgodovini odrešenja?
Praznik binkošti je praznik Svetega Duha. Ko pomislimo na Svetega Duha, ga nehote povežemo z nečim povsem duhovnim in netelesnim. Toda ali je to res? Zato nas bo v oddaji zanimalo, kako Sveti Duh deluje v naši konkretni resničnosti. Poskušali bomo osvetliti, kakšen je njegov pomen za življenje vsakega človeka in Cerkve - človeške skupnosti kot celote. Poleg tega bomo razmišljali o tem, v čem je zakoreninjena različnost služb in karizem v Cerkvi, ki jo apostol Pavel ponazori s podobo enega telesa in različnih udov. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Ivanom Brescianijem.
Jezus v 14. poglavju Janezovega evangelija pravi Filipu, ko ga sprašuje, naj vendarle enkrat že pokaže Očeta, o katerem ves čas govori: »Kdor je videl mene, je videl očeta« (Jn 14,9). Preko Jezusa in znotraj njega se razodeva drugo obličje, Očetovo. Ko pridemo k Svetemu Duhu, pa opazimo, da nima obličja. Sveti Duh se prikaže v različnih prispodobah, kot je golob, plamen, veter, šum, hkrati je nekdo, ki nima obličja. Iz tega lahko sklepamo, da je eno glavnih poslanstev Svetega Duha, da daje obličje stvarem, da daje podobo snovi, materiji. In da daje človeku pravo obličje.
Če so v zgodovini v prvi Cerkvi nastajale herezije, ki so poskušale ločevati duhovno od materialnega, Sveti Duh dela obratno. Sveti Duh je tisti, ki pripravi prostor, da se lahko Božja beseda uresniči in postane meso. Sveti Duh je tisti, ki čuva. Sveti Duh je bil prisoten pri spočetju Božjega Sina. Pripravil je prostor v telesu, da je Božja beseda lahko vstopila in postala meso. Sveti Duh zelo močno sodeluje z mesom, s telesnostjo. Tako v Janezovem kot tudi v drugih evangelijih je telo zelo pomembno. Dotik je zelo pomemben. Jezus bi lahko od daleč ozdravil gobavca, ampak se ga je dotaknil. Tudi slepega bi lahko ozdravil od daleč, ampak se je dotaknil njegovih oči, ker je hotel povedati, da gre odrešenje preko telesnosti. In v tem je moč Svetega Duha. Ker Sveti Duh - če je pravi duh - ne bo nikoli zavrnil telesa.
Zelo pomembna podoba, ki jo izbere Gospod za Pavla, ko se spreobrne na poti v Damask. In pravi Hananiju, tistemu preroku: Izbral sem Pavla, ki bo postal posoda zame. Posoda je nekaj praznega in samo čaka, da se vlije nekaj novega vanjo. Ko je Pavel srečal vstalega Gospoda, je sprejel vase novo življenje. In tukaj gre za to, ali smo odprti za novo življenje ali ne. Lahko govorimo lepo o Kristusu in o Jezusu, lahko o njem tudi predavamo. Ampak eno je govoriti o Jezusu, nekaj drugega pa je govoriti iz Jezusa. In to je ta novi človek. Apostol Peter na binkoštni praznik samozavestno in pogumno govori ljudem. Našel je pogum in zdaj oznanja. Ta pogum je pogum novega človeka.
Iz pogovora z Ivanom Brescianijem
V Evropi je čedalje več verske nestrpnosti. Zakaj prihaja do novih verbalnih in fizičnih napadov na različne skupnosti, kje se meja svobode govora konča in kako versko življenje vpliva na razvoj družbe? Priča smo vse hujšim oblikam kristjanofobije, antisemitizma in islamofobije, ki jim ni videti konca. Oddajo, ki odpira prostor za razmislek o pomenu religij v Evropi je v pogovoru s katoliškim duhovnikom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pripravil Nejc Krevs.
V zadnjih dneh tega meseca obeležujemo edinosti kristjanov. Dialog med kristjani je zelo pomemben. Kaj simbolizira ta teden v letu in čemu nas spodbuja? Kako iskati med kristjani stečišča, ki povezujejo? Kaj nas bogati in kaj vse smo in bomo še naredili v tej smeri? O tem z upokojenim beograjskim nadškofom Stanislavom Hočevarjem.
Kdo je bil Ciril Jeruzalemski? Zakaj je pomemben za zgodovino krščanstva? Njegovo poglavitno delo: Krstne in mistagoške kateheze je pravkar izšlo v slovenščini. Eden od prevajalcev tega dela iz grščine v slovenščino Benjamin Bevec, duhovnik iz redu jezuitov, bo odgovoril na omenjeni vprašanji in pojasnil vsebino Cirilovih katehez, ki so bile v sredini 4. stoletja v Jeruzalemu namenjenem katehumenom. Kdo pa so bili sploh pripravniki na krst v omenjenem obdobju?
V tem mesecu v evangeliju večkrat beremo o darovanju Jezusa Kristusa o besedah, ki je prišel kot "Jagnje Božje." V katoliški Cerkvi, ga ponazarja evharistija. To liturgično dejanje predstavlja temeljno poslanstvo Cerkve, prinaša Kristusa. Kaj pa je globlji pomen teh besed, ki jih najdemo v evangeliju, kaj nam sporočajo? Kakšno vlogo ima pri tem cerkveno občestvo in kako lahko ta nauk uresničuje. Kako je treba to evharistijo, živeti na vseh področjih v vsakdanjem življenju? O tem dr. Matjažem Celarcem, ki je asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ob koncu leta bomo govorili o teoloških premisah poslavljanja od starega in sprejemanju novega. Kakšna so eshatološka pričakovanja v judovsko-krščanski tradiciji, nas Sveto pismo opominja na konec časov in kako razumeti našo končnost in minljivost v toku Božjega načrta? Novinar in voditelj Nejc Krevs gosti štirikratnega doktorja, biblicista in akademika Jožeta Krašovca.
Pred letošnjim praznikom rojstva Jezusa Kristusa, Gospodovega učlovečenja, je slovenski knjižni trg, teološka misel v slovenščini, bogatejši za novi prevod spisa O učlovečenju, ki ga je 4. stoletju zapisal eden od največjih mož krščanske antike, cerkveni učitelj Atanazij Aleksandrijski. Omenjeno delo pod je prevedel teolog, raziskovalec in prevajalec zgodnjekrščanske književnosti mag. pater Jan Dominik Bogataj. Kdo je bil Atanazij, kakšna je vrednost njegovega spisa O učlovečenju za krščanstvo?
Naš gost je 77-letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama: med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.
Raziskovalci poudarjajo, da nas ogroža nevarna bolezen – osamljenost; in ta občutek osamljenosti se v prazničnih dneh pri ljudeh še bolj okrepi in kot vemo, je v tem času veliko samomorov. O tem, zakaj se mlade generacije počutijo bolj osamljene kot starejše, in to v digitalni dobi, z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Začenja se advent. Zakaj vsako nedeljo prižgemo svečko, kako se duhovno pripraviti na prihod Božiča, kakšne so potrošniške pasti, ki nas odvračajo od veselega pričakovanja Jezusovega rojstva in kaj nam sploh pomeni Advent? O teh vprašanjih se bo Nejc Krevs pogovarjal s predavateljem na TEOF, katoliškim duhovnikom dr. Matjažem Celarcem.
V oddaji gostimo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana, tudi nekdanjega katoliškega duhovnika. Govorimo o praktičnem krščanstvu kot odgovorni odločitvi za ljubezen in svobodo.
Od 30. novembra do 12. decembra letos bodo Združeni narodi organizirali 28. konferenco o podnebnih spremembah v Dubaju. Na tej konferenci bodo pomembno vlogo imeli tudi verski voditelji iz različnih cerkva in verskih skupnosti. Udeležil se je bo tudi papež Frančišek, ki od začetka svojega pontifikata izraža skrb za ekologij, med drugim je izdal nekaj pomembnih spodbud s tega področja. Z dr. Igorjem Bahovcem iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani o Frančiškovem čutu za varovanje okolja in odgovornosti verskih ter političnih voditeljev za ohranjanje stvarstva.
Pred kratkim je potekal Mednarodni simpozij z naslovom: »Vpliv religije na politiko in javno življenje na Bližnjem vzhodu«. Na njem so predvsem iz teološkega vidika spregovorili avtorji znanstvenih del s področja Svetega pisma, Korana in Abrahamskih religij. Naš gost bo dr. Samo Skralovnik s Katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Letos mineva 300 let od rojstva Števana Küzmiča, evangeličanskega duhovnika, pisatelja, prevajalca in učitelja. Njegov prevod Nove zaveze iz grščine v prekmurščino je življenjsko delo. S tem prevodom je prekmurščini postavil knjižne temelje, predvsem pa vernicam in vernikom omogočil branje božje besede v maternem jeziku. O Kűzmičevi skrbi za podajanje božje besede v materinščini evangeličanski duhovnik iz ljubljanske evangeličanske gmajne mag. Geza Filo.
Reformacija je zaznamovalo tudi slovenski narod. Prišlo je do številnih sprememb v krščanskem svetu. Kaj so spremembe prinesle do danes in kako se lahko vsi krščanski verniki trudijo graditi slogo in dialog, da skupaj iščejo točke, ki povezujejo in ne ločujejo? Kaj vse je ključno za gradnjo kakovostnih odnosov in kako v prihodnosti ohranjati to moč ekumenizma in zakaj je danes dialog tako zelo pomemben? O teh vprašanjih se bomo pogovarjali z zgodovinarjem dr. Simonom Malmenvallom.
Dr. Sami Al-Daghistani, raziskovalec in predavatelj na Norveški šoli za teološke, religijske in družbene študije v Oslu, o zbirki esejev Islam in ljubezen s podnaslovom Pričevanja o arabsko-islamski intelektualni zgodovini. Avtor skozi ljubezen kot občečloveški koncept in skozi zgodovinska, filozofska, mistična in ekonomsko-pravna vprašanja razgrinja predsodke o islamu, ki ga številni na Zahodu povezujejo predvsem z nasiljem, terorizmom in zatiranjem žensk.
Kaj danes mladim pomeni vera, kako jo udejanjajo v vsakdanjem življenju, katere vrednote izstopajo pri njih v tem sekulariziranem svetu, kaj jim pomeni udeležba, pri cerkvenem bogoslužju in katera svetopisemska besedila so jim blizu, o tem z Aleksom Birso Joganom iz Katoliške mladine v Sloveniji.
O izzivi duhovniškega poklica premišljuje župnik Bogdan Vidmar iz Nove Gorice. Koprski škof Jurij Bizjak ga je imenoval za svojega vikarja za Evropsko prestolnico kulture - ko bosta leta 2025 to poslanstvo opravljali obe Gorici hkrati – naša in italijanska.
V več krajih po Sloveniji in Evropi že 23 let potekajo Evropski dnevi judovske kulture. Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak predstavlja prekmursko judovsko skupnost, ki je bila pred drugo svetovno vojno največja pri nas. Kako so Judje vplivali na medversko in medkulturno okolje slovenskih krajev? S čim so se ukvarjali, katere praznike so obhajali in zakaj je bil za veliko večino usoden holokavst?
Katoliški duhovnik in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula, ki deluje na področju pastorale, premišljuje o delovanju in prispevkih blaženega Antona Martina Slomška za današnje oznanjevanje božje besede. Izpostavlja njegovo izjemno ljubezen do knjig, slovenščine, narodne zavesti in Boga.
Neveljaven email naslov