Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ep o Gilgamešu velja za najstarejšo junaško-mitološko pesnitev in naj bi nastal okoli leta 2000 pred Kristusom, nekaj stoletij pred hebrejsko Biblijo. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje nekatere teme in motive, ki so presenetljivo podobni svetopisemskim zgodbam. Med bolj znanimi je opis, kako kralj Gilgameš sreča Utnapištima, nekakšen noetovski lik, ki zgradi ladjo, nanjo vkrca ljudi in živali, in jih tako reši pred vesoljnim potopom. So svetopisemske zgodbe samo prepis Mezopotamskih mitov? Gost oddaje je biblicist dr. Marijan Peklaj.
Pred 80. leti je mučeniške smrti umrl blaženi Zefirin Giménez Malla imenovan tudi El Pelé. Izhajal je iz družine španskih Romov in je mladost preživel kot nomadski trgovec s konji. Pozneje je začel vsak dan zahajati k maši, postal je član Frančiškovega tretjega reda in je rad molil rožni venec. Čeprav je bil Zefirin nepismen in je pripadal manjšinskemu romskemu narodu, je s svojo vero pričeval za Kristusa. Gost oddaje je koordinator za pastoralo Romov Peter Kokotec.
Poleg italijanskega mesta Assisi se nahaja bazilika sv. Marije Angelske, pod njeno kupolo pa stoji kapelica Porciunkula, v kateri naj bi leta 1208 doživel spreobrnjenje sv. Frančišek Asiški in kjer so se zbirali že njegovi prvi bratje. V Assisiju letos praznujejo 800-letnico porciunkulskega odpustka, saj je leta 1216 papež Honorij III. podelil poseben odpustek vsem tistim, ki so obiskali cerkev, se spovedali in pokesali. Pozneje se je ta odpustek razširil na frančiškanske cerkve, sčasoma pa tudi na vse župnijske cerkve. Gost p. Primož Kovač nam je predstavil zanimivo zgodbo Porciunkule in posebnega odpustka.
Podobo psihoterapije v veliki meri spreminja razširjenost čuječnosti. Prinaša namreč opozorila na v družbi zanemarjene in spregledane dimenzije, kot so usmerjenost na telo in pomen telesnih občutij, kot tudi na soočanje in sprejemanje življenjskih danosti.
Trpljenje kot temeljni vidik človekovega bistva je neločljivo povezano z ljubeznijo. Hkrati pomeni pozitivno razsežnost človekovega življenja, saj je prav v njem človek »najbolj edinstven, subjektiven, nenadomestljiv in sam«. O smislu pa tudi nesmislu trpljenja v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
»S seboj prinesite Sveto pismo, spalno vrečo, copate, zvezek in pisalo,« se navadno glasijo navodila, ki tudi v letošnjem počitniškem času vabijo v različne centre duhovnih vaj. Trening lahko poteka skupinsko, nekateri pa si raje privoščijo osebnega (duhovnega) trenerja. Med različnimi vrstami vaj se čedalje več ljudi odloča za duhovne vaje v tišini. V pogovoru z dolgoletno duhovno voditeljico s. Štefko Logar tudi o tem, koliko se splača zapravljati čas v enotedenskem molku.
Le kdo ne pozna zgodbe o princu Siddharti, ki je pred 2.600 leti v iskanju resnice opustil življenje plemiča, nato pa po več letih v Bodgaji doživel razsvetljenje in tako postal Buda, »prebujen«? Rodil se je budizem, Budova učenja pa so se prek učencev in ustnega izročila ohranila vse do danes. V 7. stoletju so prišla na tibetansko planoto in danes je tibetanska tradicija budizma – zaradi dalajlame – ena izmed najbolj poznanih. Pa jo res poznamo? Špeli Šebenik je osnovne pojme in značilnosti razložil Gjalton Rinpoče. Rinpoče pomeni »nekdo, ki je dragocen«, modrec, mojster. In Gjalton Rinpoče je med drugim mojster meditacije in vizualizacije med obredi. Živi v samostanu Sherab Ling v Indiji, v enem izmed najpomembnejših tibetanskih samostanov, ki je tudi eden od sedežev karma kagju veje tibetanskega budizma.
»Iščemo dobro vzgojene gospodične, ki razumejo več jezikov ali so posebno spretne v matematiki«, je bilo zapisano v oglasu, ki je vabil dekleta v Družbo sv. Petra Klaverja za afriške misijone. Ženske, ki so se prostovoljno odločile za delo v Klaverjevi družbi, so se imenovale sodalinje ali pomožne misijonarke in so bile usmerjene v pomoč misijonarjem in misijonskim ustanovam v Afriki. Družba je imela v prvi polovici 20. stoletja svojo podružnico tudi v Ljubljani in je bila vpeta v mednarodno organizacijo s centralo v Rimu. Ob odprtju priložnostne razstave »Odmevi Afrike« v Muzeju krščanstva na Slovenskem se je z avtorjem razstave, kustosom za afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, dr. Markom Frelihom pogovarjal Peter Frank.
Huiji, kitajsko govoreča etnoreligiozna manjšina, prevprašujejo in oblikujejo svoje identitete kot moderni, izobraženi kitajski državljani ter hkrati pobožni, krepostni muslimani. Kako se globalne transformacije odražajo v izkušnjah ljudi na obrobjih Kitajske in islamskega sveta v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman. Gostja: dr. Maja Veselič
Ob deseti obletnici celjske škofije je dr. Bogdan Kolar, profesor zgodovine na Teološki fakulteti v Ljubljani, napisal knjigo Zgodovina krščanstva na ozemlju celjske škofije. V njej je zbral in na novo ovrednotil obsežno zgodovinsko gradivo in dogajanje, od začetkov in prvih sledov krščanstva na Celjskem v antični rimski dobi, prek srednjega in novega veka vse do današnjih dni. Iz sive davnine se tako znova dvigajo stebri začetkov krščanstva na tleh današnje celjske škofije.
Družbena vloga duhovnika, ki je nekoč veljal toliko kot drugi gosposki naslovi, se je v zadnjem stoletju močno preoblikovala. Zakaj torej postati duhovnik? Obstaja racionalni odgovor na to vprašanje? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman. Gost dr. (iz molekularne biofizike in biokemije) Janez Jurij Arnež
Človek je kot družbeno bitje postavljen pred izbiro bolj ali manj dobrega načina sporazumevanja. Ta komunikacija, ki v širšem pomenu presega samo mehansko prenašanje sporočil, odpira tudi možnost za skupni prostor srečevanja ljudi, jezikov, verovanj in občutij. Kakšno mesto ima etika v komunikaciji in katera so načela dobre komunikacije? Gost oddaje je dr. Dean Komel.
V času, ko se svet vrti vedno hitreje, ko so včerajšnji dogodki danes že skoraj pozabljena zgodovina, ko se s klikom sprehodimo po spletnem vesolju, se zdi, da je kakršna koli (vse)življenjska odločitev omejitev te človekove dinamične svobode. Je zaveza »za vse življenje« sploh še smiselna ali pa je v času nenehnih sprememb za človeka še toliko potrebnejša? Gost: moralni teolog, dr. Ivan Štuhec.
Kakšno je pojmovanje čuječnosti v islamski tradiciji, predvsem islamski mistiki? Ob pogledu na izvorna arabska besedila islamskih mistikov je opaziti dve pomembni duhovni tehniki, ki ju običajno najdemo tudi na seznamu duhovnih postajališč, ki jih mora mistik doseči na svojem duhovnem vzponu. Z islamologom mag. Raidom Al-Daghistanijem se bo pogovarjal Marko Rozman.
Vzpon na goro človeka na eni strani potrjuje, na drugi pa mu kaže njegovo lastno omejenost. Prehojena pot in dosežen vrh sta namreč nagrada in potrditev za vloženi napor, kar mu daje samozavest in življenjsko moč. Velikost in nevarnost gora pa mu kaže majhnost, skromnost in ranljivost, ki ga sili k samopremagovanju. Vse to v človeku sprožajo tudi religiozne dejavnosti, zato je povezava med duhovnostjo in gorami od nekdaj zelo močna in jo najdemo v številnih verstvih. O religioznih razsežnostih gorništva in alpinizma v ponovitvi oddaji Sedmi dan z dr. Igorjem Škamperletom, profesorjem sociologije kulture in nekdanjim alpinistom.
Nedavno je umrl Thomas Luckmann, slovenski sociolog svetovnega slovesa, ki je s svojo osebnostjo in delom predstavljal oporo in spodbudo slovenski sociologiji. Pri svojem delu se je osredotočal tudi na probleme religije v sodobni družbi. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Po stoletjih razkola med katoličani in protestanti se v zadnjih desetletji dogaja obraten proces. V želji po ponovni edinosti se je rodilo ekumensko gibanje s ciljem preseči zgodovinske delitve. Eden najpomembnejših dokumentov teh prizadevanj je poročilo luteransko – rimskokatoliške komisije za edinost, Od konflikta do skupnosti. Dokument sta predstavila škof Evangeličanske Cerkve v Sloveniji Geza Filo in profesor za ekumensko teologijo dr. Bogdan Dolenc.
Podobo psihoterapije v veliki meri spreminja razširjenost čuječnosti. Prinaša namreč opozorila na v družbi zanemarjene in spregledane dimenzije, kot so usmerjenost na telo in pomen telesnih občutij, kot tudi na soočanje in sprejemanje življenjskih danosti. Več o tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Jezus iz Nazareta je najbolj poznan iz svetopisemskih zgodb, ki opisujejo njegovo življenje in trpljenje. Vedno znova pa je slišati dobronamerne muslimane, kako na podlagi Korana spoštljivo govorijo o Isu in razlagajo, da je ta Isa pravzaprav tisti Jezus, na katerega se sklicujejo kristjani. Gre za enega samega človeka, ki ga vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi?
Pri založbi Studia Humanitatis so izdali Izbrane spise iz sociologije religije nemškega ekonomista in sociologa Maxa Webra. V našem prostoru je poznan predvsem po prelomnem in odmevnem delu Protestantska etika in duh kapitalizma, ki je izšlo že konec 80. let, tokrat pa je v slovenskem prevodu izšel še izbor njegovih spisov o religiji.
Neveljaven email naslov