Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»V vojni ni zmagovalca,« je leta 1938 dejal angleški premier Neville Chamberlain. Davek 2. svetovne vojne, 60 milijonov človeških življenj, to misel potrjuje. Zapletene geopolitične, ekonomske in družbene razmere v 30-ih letih 20. stoletja so tlakovale pot totalitarnim režimom v Evropi. V težkem položaju so se znašle tudi krščanske cerkve, ki so se na vzhodu soočale s komunizmom, na zahodu pa s fašizmom in nacizmom. Reakcije so bile različne: od odločnega upora, diplomatskega nasprotovanja do simpatiziranja. Gost: zgodovinar dr. France Dolinar.
Včeraj je papež Frančišek pričel z tridnevnim obiskom na Bližnjem vzhodu. V prvi vrsti je potovanje duhovne narave mnogi pa mu pripisujejo tudi širši družbeno-politični pomen. V kakšne razmere torej prihaja Papež? Bi lahko njegov obisk prinesel kakšne konkretne spremembe tako v odnosih med Izraelom in Svetim sedežem, kakor tudi na v širšem območju nemirnega Vzhoda? Odgovore na vprašanja bomo iskali v oddaji Sedmi dan. Vodi jo Marko Rozman.
Joseph Ratzinger, Hans Urs von Balthasar in Henri de Lubac spadajo med največje teologe 20. stoletja. Njihova misel je odločilno vplivala na smernice 2. Vatikanskega koncila in poznejšega delovanja Katoliške cerkve. Omenjeni teologi so leta 1972 ustanovili Mednarodno katoliško revijo Communio, ki danes izhaja v 15 jezikih in 17 deželah. Ta ugledna revija je tudi slovenski prostor seznanila s sodobnimi teološkimi tokovi. Gosta oddaje sta član uredniškega odbora dr. Janez Ferkolj in odgovorni urednik za slovensko izdajo dr. Anton Štrukelj.
Poleg uradnega in strukturiranega nauka so se v religijah vedno pojavljali tudi ljudski izrazi verovanja. Skozi tako imenovane ljudske pobožnosti so ljudje tudi na čustven način pokazali svoj odnos do svetega. V mesecu maju se je v preteklih stoletjih razvila pobožnost do Device Marije, ki jo imenujemo tudi šmarnice. Prvi zapisi o tem segajo že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se iz Italije v 18. stoletju razširile po Nemčiji, Franciji in drugih deželah. Več o ljudski pobožnosti in mesecu, posvečenemu Mariji, z direktorjem Zavoda Mariánum v Veržeju Janezom Krncem ter filozofom in teologom dr. Petrom Kvaternikom.
Poleg uradnega in strukturiranega nauka so se v religijah vedno pojavljali tudi ljudski izrazi verovanja. Skozi tako imenovane ljudske pobožnosti so ljudje tudi na čustven način pokazali svoj odnos do svetega. V mesecu maju se je v preteklih stoletjih razvila pobožnost do Device Marije, ki jo imenujemo tudi šmarnice. Prvi zapisi o tem segajo že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se iz Italije v 18. stoletju razširile po Nemčiji, Franciji in drugih deželah. Več o ljudski pobožnosti in mesecu, posvečenemu Mariji, z direktorjem Zavoda Mariánum v Veržeju Janezom Krncem ter filozofom in teologom dr. Petrom Kvaternikom.
Tolerančni edikt, ki ga je leta 311 razglasil rimski cesar Galerij, pomeni prelomnico v zgodovini s poudarkom na verski toleranci do vseh oblik verovanja. Njegovo nadaljevanje je Milanski edikt cesarja Konstantina Velikega, ki mu številni pripisujejo velik pomen. O tem, kakšne spremembe so prinesli odloki in ali je cerkev s tem, da je sčasoma postajala vedno bolj državna, izgubila prvotno evangeljsko držo, v oddaji Sedmi dan.
Nadškof Vovk je kot trideseti ljubljanski škof služboval v turbulentnem obdobju po drugi svetovni vojni. Prizadeval si je za ureditev odnosov med državo in Cerkvijo, pri tem pa bil deležen številnih nasprotovanj, zasliševanj in tudi nasilja. Leta 1999 je zanj stekel škofijski postopek za beatifikacijo. Gost oddaje je mag. Blaž Otrin.
Poleg krščanskega pomena Velike noči, se v njenem praznovanju skriva obilica tradicij in navad, ki so jih naši predniki, dodali cerkvenim obredom, da bi bil praznik še toliko bolj slovesen. Navade se po državah sveta razlikujejo. Več o samem praznovanju na vzhodnem Uralu v pogovoru z lasaristom in misijonarjem, Tonetom Ovtarjem. Oddajo Sedmi dan vodi Marko Rozman.
Za zagotavljanje miru in preprečevanje nasilja so arhaične družbe uporabljale tako imenovani mehanizem grešnega kozla. Krščanstvo je ukinilo arhaično kulturo žrtvovanja in utemeljilo novo, ki jo francoski filozof Rene Girard imenuje »kristično«; kultura usode se je spremenila v kulturo ljubezni. Na cvetno nedeljo, ko se kristjani še posebej spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, bo mehanizem grešnega kozla in evangelijsko novost predstavil filozof dr. Robert Petkovšek.
Zdi se, da se kolo časa vrti vse hitreje. Skoraj na vseh področjih življenja postaja hitrost zaželena in celo nujna kvaliteta, ki jo mora imeti posameznik. Ujeti v spiralo hitenja pa lahko kaj kmalu postanemo odtujeni sočloveku in ne nazadnje tudi samemu sebi. Ali si posameznik danes, v dobi velikih telekomunikacijskih odkritij, še drzne soočiti s tišino? O tem v oddaji Sedmi dan v pogovoru s psihoterapevtom Jankom Bohakom. Oddajo vodi Marko Rozman.
Postna pobožnost križevega pota obuja spomin na trpljenje Jezusa Kristusa in verniku približa pot od obsodbe pred Poncijem Pilatom do križanja na Golgoti in položitve v grob. Meditativno premišljevanje ob štirinajstih postajah še posebej spodbujajo različne likovne upodobitve. Ob duhovnem spremljanju Jezusove kalvarije se prebujajo tudi vprašanja o širšem človeškem trpljenju in minljivosti.
Čeprav se sveti Patrik v svojih delih označuje za »neukega« in »neznatnega«, nam njegova dediščina dokazuje, da njegovo življenje in delo nikakor ni bilo nepomembno. Danes je namreč zavetnik države Irske in eden izmed njenih najbolj prepoznavnih simbolov. Njegov god predstavlja na otoku obvezen praznik; praznujejo ga tudi po celem svetu, in to ne le Irci, temveč pripadniki vseh narodnosti in starosti. Seveda praznovanje sámo ni osnovano na življenju ali delu svetega Patrika; predstavlja simbol, ki ponazarja celotno irsko kulturno sfero. O tem v oddaji Sedmi dan – vodi jo Marko Rozman.
Medtem, ko politične sile razpravljajo o prihodnosti Ukrajine in Krimskega polotoka, se je oglasil tudi patriarh ruske pravoslavne Cerkve Kiril I., ki se je zavzel za ozemeljsko celovitost Ukrajine. Politični spor razdvaja celo ljudi, ki pripadajo isti veroizpovedi. Je diplomacija tista, ki lahko največ naredi za pomiritev strasti ali bi tu odločilno vlogo lahko odigrali verski voditelji? O tem se bomo pogovarjali rusistom in zgodovinarjem Simonom Malmenvallom. Oddajo vodi Marko Rozman.
Svetovni molitveni dan žena je ekumensko gibanje, ki že od konca 19. stoletja goji molitveno dejavnost in stike po različnih državah sveta, prvi petek v marcu pa vsako leto javnost povabi k dnevu skupne molitve. Pobuda, ki ni ne feministična ne politična, želi ozavestiti vlogo in pomen ženske v družbi. Poudarke letošnjega dne bosta predstavili predsednica slovenskega odbora za Svetovni molitveni dan žena mag. Tanja Povšnar in dolgoletna sodelavka Vera Lamut.
V Mursko soboški škofiji so v teh dneh zaključili škofijski postopek za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa. Priljubljeni prekmurski duhovnik, ki se je rodil v začetku 20. stoletja, je bil zavzet dušni pastir, posebej priljubljen pa je bil tudi med mladimi. Zaradi domnevnega sodelovanja s komunisti so ga leta 1941 zaprli Madžari, pozneje pa je padel v nemilost pri partizanskih aktivistih. Marca 1945 so ga ubili neznanci in njegovo truplo vrgli v reko Muro. Spregovorili bomo o Halasovem življenju, ter o postopku za beatifikacijo.
Nacionalsocializem je zaživel v katoliškem in protestantskem okolju. Hitler je v svoj program vključil tudi boga in izrecno poudarjal, da stoji proti brezboštvu. Ob tem se poraja vprašanje, kakšen je bil pravzaprav ta Hitlerjev bog? In kako se lahko skladata Kristus in nacizem? Gost oddaje je sociolog prof. dr. Marko Kerševan.
Monarhična struktura vodstvenih služb je v Cerkvi prisotna že od začetka, zato tudi velja, da ni Cerkve brez škofa in ni škofa brez Cerkve. Čeprav je postopek posvečenja praktično isti že skoraj 2000 let, pa so prva stoletja zaznamovale ugrabitve škofov, nasilne posvetitve in protipravna škofovstva. Kakšne so torej naloge, orodja in namen škofa? V kakšno pomoč je škof skupnosti in kdo je pristojen, da ga imenuje? Gost oddaje je profesor za patrologijo p. dr. Miran Špelič.
Samomor je večplasten fenomen, ki pomeni eno večjih bolečih ran sodobne družbe. Velik izziv tako še vedno ostaja ozaveščanje te problematike oziroma iskanje rešitve, kako ga preprečevati. Čeprav je Cerkev samomor zavračala in branila življenje, poizkuša v današnjih časih pokazati predvsem usmiljenje in razumevanje. Da je človek bitje smisla, ki išče samo bistvo svojega bivanja, in o tem, kako mu religija lahko pomaga odkrivati ta smisel, se bomo pogovarjali s filozofinjo in teologinjo Matejo Pevec Rozman. Oddajo vodi Marko Rozman.
Šiizem je s približno deset odstotkov vernikov druga največja veja islama za večinskim sunizmom. Je državna vera v Iranu, večinski delež pa ima v Iraku in nekaterih drugih državah. Šiizem odpira pogled na nekoliko drugačen islam, ki se kaže že pri branju in interpretaciji Korana, razlike pa se kažejo tudi pri drugih verskih vprašanjih. Gost oddaje bo teolog, misijonar in publicist dr. Drago Ocvirk.
Računalniške igre so sestavni del moderne družbe, vendar jih še nihče ni poglobljeno teološko raziskal. Z združevanjem slike, zvoka in pripovedi ponujajo igre posamezniku aktivno vključevanje v dogajanje, posledica tega pa je izpolnitev njegovih želja. So nekakšna kopija človeškega življenja. Izražajo hrepenenje po nečem, kar nas presega. Več v pogovoru s teologom Aljažem Pečkom. Pogovor vodi Marko Rozman.
Neveljaven email naslov