Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi. Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.
Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.
V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.
Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.
V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.
V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.
Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.
Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.
578 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi. Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.
Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.
V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.
Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.
V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.
V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.
Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.
Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Vodenje Ljubljanske nadškofije bo v nedeljo prevzel frančiškan p. Stane Zore. Leta 1461 ustanovljena škofija bo tako dobila 36. škofa. Kakšno mesto so imeli ljubljanski škofje v slovenski zgodovini skozi čas in kakšen je bil njihov vpliv na družbeno-kulturnem področju v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Duhovna gibanja, združenja in skupnosti so se v Cerkvi razcvetela po II. vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) in združujejo predvsem laike. Člani se srečujejo in povezujejo v majhne skupine, pri čemer je poudarek na karizmi, osebnih odnosih in medsebojnem zaupanju. Pogosto presegajo lokalno, škofijsko ali narodno raven – v domačem in mednarodnem krogu pripadnike povezuje ista duhovnost, ki je pogosto povezana z duhovnostjo določene redovne skupnosti. So tudi pokazatelj cerkvene živosti, mladostnosti in raznovrstnosti.
Pri nas sv. Martin sodi med najbolj priljubljene svetnike in je po številu cerkva, ki so mu posvečene, takoj za Materjo božjo. Tudi to osebno ime ni zastaralo, celo vedno pogosteje je v rabi, saj je Martin letos na 24-em, Martina pa na 26-em mestu med imeni v Sloveniji. Leta 2005 je Svet Evrope sv. Martina Tourskega razglasil za simbol evropske kulture, ker naj bi utelešal idejo medsebojnega sožitja evropskih narodov in kultur. Zavetnik vojakov, konjenikov, kovačev, vinogradnikov in gostilničarjev pa je povezan tudi z začetki evropskega meništva ter obširno romarsko kulturo. S p. dr. Edvardom Kovačem se je pogovarjal Peter Frank.
Ko so antični filozofi na duhovnih vajah razmišljali kako umreti, so postopoma sprejemali smrt in se je niso več bali. S premišljevanjem o svoji minljivosti so se učili živeti. Koliko ljudi danes še razmišlja o koncu svoje zemeljske poti? Kako se danes ljudje soočajo z umiranjem in smrtjo, ki čakata prav vsakega? O zadnjem delu življenja se bo z dr. Vereno Perko in s. Emanuelo Žerdin pogovarjal Peter Frank.
Hinduízem splošno velja za najstarejšo svetovno religijo, za katero je značilna velika raznolikost verovanj in svetih besedil. Religija izvira iz starodavne vedske kulture vsaj od leta 2000 pr. n. št.. Predstavili jo bomo v oddaji, ki jo pripravlja jo Marko Rozman.
Če je Sveto pismo najbolj brana in največkrat prevedena knjiga v zgodovini, to še ne pomeni, da gre za lahkotno branje. Marsikdo se v prebiranju hitro utrudi in ne pride prav daleč. Dva tisoč strani drobnega tiska povprečen bralec ne prebere na mah, z branjem po koščkih pa je težko razbrati celotno sporočilo. Kdo torej sploh lahko bere Sveto pismo in na kakšen način? Kako pravilno razumeti včasih tudi nasprotujoče si odlomke? Kdaj Sveto pismo dobi smisel?
Rusko-ukrajinski spor pušča globoke rane v krajevnih Cerkvah na kriznih žariščih. Posledično so že skoraj vsi rimsko-katoliški duhovniki zapustili vzhodno Ukrajino. O trenutnem položaju največje evropske države, o verskem živjenju in vplivu tamkajšnjih cerkva na razmere, v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Med 5. in 19. oktobrom bodo predstavniki krajevnih Cerkva na 3. izredni sinodi v Vatikanu razpravljali o »Pastoralnih izzivih družine v okviru evangelizacije«. Osrednja tema obravnave bo odnos Cerkve do ločenih in znova poročenih, govorili pa naj bi tudi o vprašanjih homoseksualnih porok, kontracepcije in poligamije. Že pred letom dni je ljudi presenetil posebni vprašalnik, ki razkriva, da verniki bolj slabo poznajo nauk Cerkve o zakonu in družini. V tokratni oddaji Sledi večnosti nas bo zanimalo, kakšne spremembe je pričakovati pod vodstvom papeža Frančiška.
Nedavne raziskave kažejo, da je bahajska verska skupnost v zadnjih letih v globalnem merilu druga najhitreje rastoča religija na svetu. Kljub temu, da njihova načela o temeljni enostnosti ljudi presegajo običajne delitve po spolu, rasni in verski pripadnosti, je verska skupnost pri nas razmeroma slabo znana. Predstavili jo bomo v oddaji Sledi večnosti. Pripravlja jo Marko Rozman.
Dogajanje pri organiziranem, oboroženem in krvavem boju med človeškimi skupnostmi je mnogokrat večplastno. Političnim in gospodarskim konfliktom se pogosto pridružujejo tudi ideološka in doktrinalna nasprotja. Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne nas bo zanimalo, kakšen vpliv imajo na vojno religije, njihova učenja in nauki. Koliko so verstva odgovorna za vojno in mir?
Mineva 500 let od ustanovitve Slovenske frančiškanske province sv. Križa, ki združuje pod svojim okriljem frančiškane iz 13 samostanov po državi. O najnovejših izzivih, pred katerimi je Frančiškov red danes v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Človeško znanje se prenaša skozi zgodovino - iz roda v rod. Podobno velja tudi za verska izročila. Vsakdo prejme določeno vedenje od nekoga: osebno, preko knjige ali danes preko spleta, ter drugih medijev. Pred stoletji je bilo na Zahodu bolj ali manj samoumevno, da je posameznik prevzel religijo svojega okolja, v zadnjih desetletjih pa so se stvari precej spremenile. Posebej mlajše generacije ne pristajajo več zgolj na ponavljanje nečesa kar so jim – tako ali drugače – predali njihovi starši, ampak želijo imeti oseben odnos. Kakšno je torej razmerje med tradicionalno in osebno vero? O tem v tokratni oddaji Sledi večnosti. Gosta: docentka zakonske in družinske terapije doktorica Katarina Kompan Erzar ter duhovnik, publicist in pisatelj pater dr. Karel Gržan.
Sodobno življenjsko okolje od človeka zahteva vedno več zavestnih etičnih, moralnih in verskih določitev. Z njimi pa narašča tudi psihološka in pedagoška zahtevnost verske in etične vzgoje. O najnovejših izzivih verskega izobraževanja v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
60 odstotkov zemeljskega prebivalstva živi v Aziji, največji celini, ki obsega tretjino kopne zemlje. Azija je zibelka vseh velikih svetovnih religij: od hinduizma, budizma, konfucionizma, daoizma, šintoizma, do judovstva, krščanstva in islama. Verska svoboda je v številnih državah še vedno močno kršena, bodisi zaradi prevladujoče večinske religije, ali pa zaradi državne ureditve, ki nasploh omejuje versko pripadnost in dejavnost. Čeprav je krščanstvo največja svetovna religija, je v Aziji navzoča le v nekaj odstotkih prebivalstva. Različne organizacije pa ocenjujejo, da je krščanstvo v tem delu sveta v razcvetu in beleži občutno rast. O posebnostih azijskega krščanstva bosta – ob končanem papeževem obisku Južne Koreje – spregovorila ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter antropologinja in sinologinja dr. Helena Motoh.
Planine so s svojo lepoto že od nekdaj privlačile človeka. V mesecu avgustu se v njihovo naročje poda marsikdo; ne samo zaradi telesne rekreacije, ampak tudi zato, da se dvigne nad vsakodnevne probleme. So pa gore tudi kraj duhovnega iskanja, zato ni naključje, da jih kot svete gore najdemo v vseh religijah. O duhovni simboliki gora bo spregovoril njihov ljubitelj duhovnik France Urbanija. Oddajo vodi Marko Rozman.
Fenomen romanja je znan v vseh časih, deželah in religijah. Že v antiki so romali k sveti gori, reki ali svetišču in tudi danes se na božjo pot oziroma na popotovanje k svetim ciljem podajajo množice ljudi. Zakaj se odločajo za dolge pešpoti in kaj doživljajo romarji na svojih potovanjih? Gosti oddaje so sociolog religije dr. Igor Bahovec ter Marjeta in Metodij Rigler iz Društva prijateljev poti sv. Jakoba. Vir: http://spiritualmusclehead.wordpress.com/
Jezuiti predstavljajo skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve. Leta 1534 jo je ustanovila skupina diplomirancev pariške univerze, ki jo je vodil Ignacij Lojolski. Na svetu jih je danes okoli 17.000, letos pa praznujejo 200 obletnico ponovne vzpostavitve reda, potem, ko je bil ukinjen leta 1773. Več v oddaji Sledi večnosti, ki jo pripravlja Marko Rozman
Mešihat Islamske skupnosti je izvršni kolegijski organ Islamske skupnosti in najvišji verski ter administrativni organ Islamske skupnosti. Predseduje mu mufti, ki preko mešihata vodi vse posle, vezane na versko in premoženjsko dejavnost Islamske skupnosti. Gosta: Nevzet Porič in Haris Muratagič.
V podzemnih prostorih Vatikanskih tajnih arhivov se, na več kot 85-ih kilometrih polic, hranijo pomembni, tudi več kot 1000 let stari, dokumenti. Različne zbirke je, leta 1611, združil papež Pavel V. in tako je nastal enoten arhiv kot ga poznamo danes. Kaj vse hranijo vatikanski arhivi? Kdo lahko vstopi vanje? Zakaj še vedno burijo duhove javnosti? Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Neveljaven email naslov