Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Francoski katoliški duhovnik p. Jean-Philippe Chauveau, ki je bil v mladosti sam zlorabljen, pomaga prostitutkam v Bulonjskem gozdu v okolici Pariza
Francoski katoliški duhovnik iz redovne skupnosti sv. Janeza p. Jean-Philippe Chauveau že več let skupaj s prostovoljci pomaga prostitutkam v Bulonjskem gozdu v okolici Pariza in jih spremlja. To ni samo njegovo delo, ampak predvsem njegovo poslanstvo. Bil je poslan k ljudem z obrobja, ker jih lahko razume iz izkušnje. P. Jean-Philippe je bil namreč tudi sam v mladosti zlorabljen. V pogovoru nam bo povedal, kako je prek srečanj z verujočimi kristjani lahko postopoma zaživel novo življenje po izkušnjah nasilja in zlorabe; kdaj je odkril ljubeči obraz Cerkve in kaj mu Cerkev pomeni; med drugim bo spregovoril o lepoti človeške telesnosti kot tudi o tem, kako so žrtve spolnih zlorab utrpele izgubo identitete sebe kot telesnega bitja. Z njim se je ob obisku v Sloveniji srečal Robert Kralj.
Nekaj odlomkov iz knjige Jeana-Philippa Chauveauja Duhovnik med prostitutkami:
Naj se predstavim: sem Philippe Chauveau, rojen leta 1950. Odraščal sem v predmestju Pariza, v delavski četrti La Garenne-Colombes. Kar dobro sem znal zabavati, bil sem čuteč, dober prijatelj, prebrisan, znal sem hitro pobegniti pred udarci in zmeraj sem bil za traparije – lahko bi rekli, da sem bil ›zajeban‹. Torej, na kratko: bedno otroštvo v družini alkoholikov, stalno po internatih in nato v popravnih domovih; vodja tolpe in ›stari znanec policije‹ itn. Seveda nisem bil ravno pariški Don Corleone, toda mali Chauveau vseeno ni prav veliko obetal.
Pravzaprav je bilo iz človeške perspektive pred tridesetimi leti nedoumljivo, da bi lahko postal sin katoliške Cerkve in njen duhovnik, saj so me njeni služabniki – še posebej v internatih, kjer sem preživel otroštvo – s svojo krivičnostjo in hinavščino odvrnili od nje. Toda danes to Cerkev ljubim in jo priznavam za svojo Mater. Kakovosti črede vendarle ne merimo po garjavih ovcah.
Moje življenje je, da odpiram vrata. Vrata avtodoma Magdalena ›puncam‹ iz Gozda, rešetke v priporu v Nanterru, kjer sem zaporniški duhovnik, vrata svoje pisarne v župniji Svete Cecilije v Parizu, južno od Bulonjskega gozda, kjer poslušam, svetujem, spovedujem … Ker so mi kot otroku zaprli vrata v življenje, imam toliko večjo željo, da odprem vrata v srca drugih, da bi vanje prodrla Božja nežnost. V zaprta srca, zverižena od sovraštva, bede, krivice in greha, ki se ne morejo in tudi nočejo več odpreti za luč, saj so izkusila že preveč trpljenja.
578 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Francoski katoliški duhovnik p. Jean-Philippe Chauveau, ki je bil v mladosti sam zlorabljen, pomaga prostitutkam v Bulonjskem gozdu v okolici Pariza
Francoski katoliški duhovnik iz redovne skupnosti sv. Janeza p. Jean-Philippe Chauveau že več let skupaj s prostovoljci pomaga prostitutkam v Bulonjskem gozdu v okolici Pariza in jih spremlja. To ni samo njegovo delo, ampak predvsem njegovo poslanstvo. Bil je poslan k ljudem z obrobja, ker jih lahko razume iz izkušnje. P. Jean-Philippe je bil namreč tudi sam v mladosti zlorabljen. V pogovoru nam bo povedal, kako je prek srečanj z verujočimi kristjani lahko postopoma zaživel novo življenje po izkušnjah nasilja in zlorabe; kdaj je odkril ljubeči obraz Cerkve in kaj mu Cerkev pomeni; med drugim bo spregovoril o lepoti človeške telesnosti kot tudi o tem, kako so žrtve spolnih zlorab utrpele izgubo identitete sebe kot telesnega bitja. Z njim se je ob obisku v Sloveniji srečal Robert Kralj.
Nekaj odlomkov iz knjige Jeana-Philippa Chauveauja Duhovnik med prostitutkami:
Naj se predstavim: sem Philippe Chauveau, rojen leta 1950. Odraščal sem v predmestju Pariza, v delavski četrti La Garenne-Colombes. Kar dobro sem znal zabavati, bil sem čuteč, dober prijatelj, prebrisan, znal sem hitro pobegniti pred udarci in zmeraj sem bil za traparije – lahko bi rekli, da sem bil ›zajeban‹. Torej, na kratko: bedno otroštvo v družini alkoholikov, stalno po internatih in nato v popravnih domovih; vodja tolpe in ›stari znanec policije‹ itn. Seveda nisem bil ravno pariški Don Corleone, toda mali Chauveau vseeno ni prav veliko obetal.
Pravzaprav je bilo iz človeške perspektive pred tridesetimi leti nedoumljivo, da bi lahko postal sin katoliške Cerkve in njen duhovnik, saj so me njeni služabniki – še posebej v internatih, kjer sem preživel otroštvo – s svojo krivičnostjo in hinavščino odvrnili od nje. Toda danes to Cerkev ljubim in jo priznavam za svojo Mater. Kakovosti črede vendarle ne merimo po garjavih ovcah.
Moje življenje je, da odpiram vrata. Vrata avtodoma Magdalena ›puncam‹ iz Gozda, rešetke v priporu v Nanterru, kjer sem zaporniški duhovnik, vrata svoje pisarne v župniji Svete Cecilije v Parizu, južno od Bulonjskega gozda, kjer poslušam, svetujem, spovedujem … Ker so mi kot otroku zaprli vrata v življenje, imam toliko večjo željo, da odprem vrata v srca drugih, da bi vanje prodrla Božja nežnost. V zaprta srca, zverižena od sovraštva, bede, krivice in greha, ki se ne morejo in tudi nočejo več odpreti za luč, saj so izkusila že preveč trpljenja.
Obiskali smo v veliko romarsko središče na Sveti Gori nad Solkanom, blizu Nove Gorice. Ob predstojniku tega svetišča, frančiškanu patru Bogdanu Knavsu, bo v oddaji sodelovalo tudi nekaj priložnostnih obiskovalcev. Tema – molitev in romarstvo.
Tudi to poletje več kot 40 mladih prostovoljcev v okviru programa POTA pri Katoliški mladini odhaja v misijone – večina k slovenskim misijonarjem – v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Turčijo in na Madagaskar, iz Jordanije so se že vrnili. Kako se pripravljajo na misijon? Kaj bodo kot prostovoljci delali v misijonih? Ali je eden od pogojev za prostovoljno delo v misijonu pripadnost Katoliški cerkvi? O tem Klemen Kraševec, Eva Cemič in Tadej Javornik, ki to poletje odhajajo na misijonsko pot v Turčijo, Ukrajino in Argentino.
V duhu časa, ko ženske v Katoliški cerkvi prevzemajo vse pomembnejše naloge, so slovenski škofje za generalno sekretarko Slovenske škofovske konference imenovali sestro, prvo žensko, redovnico dr. Marijo Šimenc. Petletni mandat bo nastopila v ponedeljek. Kdo je ta ženska, za katero pravijo, da je izjemna intelektualka z odličnimi operativnimi sposobnostmi. Kakšna je njena vizija Cerkve danes? Kaj pravi o vlogi žensk laikinj, pa tudi redovnic v Cerkvi?
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Kristjani se na ta praznik spominjajo skrivnosti Kristusovega vstajenja od mrtvih. Kot so zapisali evangelisti, so Jezusa Kristusa križali na veliki petek, tretji dan po tem pa je ponoči oziroma zgodaj zjutraj vstal od mrtvih. Po krščanski razlagi je Jezus z vstajenjem odrešil svet, zato je velika noč praznik veselja in upanja, zmage življenja nad smrtjo, dobrega nad zlom. Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak in duhovnik Župnije Sv. Peter pri Mariboru - Malečniku dr. Sebastijan Valentan premišljujeta o sporočilu velike noči danes, o življenju v cerkvah, pa tudi o odnosih v družbi.
Na cvetno nedeljo kristjani vstopajo v praznovanje velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Po mnenju škofa Škofije Koper dr. Jurija Bizjaka velika noč poveličuje človekov odhod s tega sveta. Škof Bizjak, ki čaka svojega naslednika na škofovskem sedežu, pa bo v sredini junija gostil enega izmed pomembnejših dogodkov v Katoliški cerkvi v Sloveniji – medverstveno srečanje verskih voditeljev različnih veroizpovedi zahodnega Balkana. Na srečanje se že zelo pripravljajo, ob tem se odpira tudi vprašanje, kakšna je moč verskih voditeljev v današnji sekularizirani družbi.
Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki letos poteka pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.
Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.
Z upokojenim župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem, ki smo ga obiskali na pepelnično sredo v berlinskem Schönbergu, o postnem času, o migrantih in njihovih duhovnih potrebah, o slovenskih izseljencih in o svojih izkušnji zdomstva. Župnik Dori vodi slovensko katoliško misijo, ki domuje od leta 1989 v prostorih pri cerkvi sv. Elizabete. Kljub upokojitvi ne počiva. Poleg rednega dela v štirih nemških župnijah še naprej skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev. Ob sobotah mašuje v cerkvi sv. Elizabete v slovenskem jeziku. V večnamenskih prostorih katoliške misije gosti slovenski dopolnilni pouk in vrtec. Dejaven je tudi pri organizaciji kulturnega življenja Slovencev v Berlinu.
Kakšna je vloga duhovnika danes? Kakšnega duhovnika si želijo vernice in verniki? Kaj nagovori, spodbudi mladega moža, da stopi na pot duhovništva? O tem duhovnika Jože Pibernik, župnik v župniji Trebnje in Šentlovrenc, in Vlado Bizjak, župnik v Žalcu, posvečena sestra v skupnosti Emanuel Helena Reberc laika Gregor Čušin in Klara Curk.
Kakšna je vrednost postnega časa danes, ali je to za večino ljudi morda le obdobje prehranske diete ali pomembno sredstvo za duhovno in telesno poglobitev vere pred veliko nočjo, za kristjane najpomembnejšim verskim praznikom. O teh vprašanjih premišljujejo škof Andrej Saje, evangeličanski duhovnik in nekdanji škof Geza Filo, posvečena sestra iz skupnosti Emanuel Helena Reberc in dramski igralec Gregor Čušin.
Življenje v Rimskokatoliški cerkvi po vsem svetu že več kot leto dni zaznamuje tudi sinoda – pogovor o prihodnosti Cerkve, ki ga je sprožil papež Frančišek. Ta razprava se je iz krajevnih cerkva letos preselila na celinsko raven. V začetku februarja se na celinskem zasedanju za Evropo je v Pragi zbralo 200 delegatov, med njimi so bili škofje in laiki, in še dvakrat več na daljavo, iz 39-ih evropskih krajevnih cerkva. O razlikah med krajevnimi cerkvami, o zavzemanju za drugačno vlogo žensk, laikov, pa tudi skupnosti LGBT v cerkvi premišljuje udeleženec celinske sinode v Pragi dr. Igor Bahovec, profesor na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.
Pred bodočimi študentkami in študenti je odločitev, kam po srednji šoli. Ponudba visokošolskih zavodov je izjemno pestra. Visokošolski razpis za vpis v novo študijsko leto prinaša nekaj novosti, med njimi je tudi novi študijski program na dodiplomski stopnji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Človek in medosebni odnosi. Kakšna znanja bodo osvojili med študijem bodoči diplomanti na tej študijski smeri? O tem in vlogi Teološke fakultete danes s prodekanom za študijske zadeve na Teološki fakulteti dr. Tadejem Stegujem.
V Katoliški cerkvi na Slovenskem je vse manj duhovnikov in vse starejši so. Narašča pa število stalnih diakonov, posvečenih poročenih mož, ki prevzemajo nekatere naloge duhovnikov v župnijah. V letu 2021 je v Katoliški cerkvi v Sloveniji delovalo 40 stalnih diakonov, pred desetimi leti jih je bilo 21. Eden od stalnih diakonov v škofiji Novo mesto je Miran Candellari, ki je na to pot stopil jeseni lani. Že leta pa skupaj s soprogo vodita Skupnost Emanuel v Sloveniji. Kdo je lahko posvečen v službo stalnega diakona, katere so njegove naloge v Cerkvi in ali nadomesti duhovnika?
V Katoliški cerkvi 24. januarja praznujejo god svetega Frančiška Saleškega, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. Med slovenskimi duhovniki med najbolj medijsko prepoznavne osebnosti sodi Martin Golob, župnik v Župniji Grosuplje, ki je ustvaril skupaj z novinarjem spletnega portala Aleteia Lojzetom Grčmanom knjižno uspešnico Na spletni prižnici. Golob kot sv. Frančišek Saleški v srednjem veku išče poti, kako ljudem oznanjati Boga, se pa ob tem ne ukvarja s svojim vplivom na ljudi. Pisanje knjige pa je za oba avtorja izjemna izkušnja.
Letošnji teden molitve za edinost kristjanov – ki je eden izmed ekumenskih dogodkov – poteka pod svetopisemskim geslom Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Krščanske cerkve v Sloveniji v omenjenem tednu organizirajo več dogodkov po svojih cerkvah; največkrat se kristjani različnih veroizpovedi zberejo pri ekumenskem bogoslužju. O sporočilu tedna molitve, sodelovanju med Cerkvami pri nas in njihovi morebitnem še tesnejšem povezovanju premišljujejo celjski katoliški škof Maksimilijan Matjaž, evangeličanski škof Leon Novak, pravoslavni celjski paroh Goran Šljivić in superintendent evangelijskih binkoštnih kristjanov Daniel Grabar.
Ljubljana bo konec decembra letos gostila petdnevno taizéjsko Evropsko srečanje mladih kristjanov. Organizacija Romanja zaupanja na zemlji, kot se imenuje tudi omenjeno evropsko srečanje mladih, bo velik izziv. V naši prestolnici se bo po prvih ocenah zbralo 6 tisoč mladih iz drugih evropskih držav in približno 4 tisoč mladih Slovenk in Slovencev. Večina teh romarjev bo prebivala pri domačinih, zato organizatorji upajo na gostoljubje Ljubljančank in Ljubljančanov. Podporo pri organizaciji srečanja mladih romarjev bo zagotavljala Katoliška mladina, njeni številni prostovoljke in prostovoljci. Zato gostimo koordinatorja Evropskega srečanja mladih Tilna Čebulja iz Katoliške mladine in katoliškega duhovnika ter direktorja Katoliške mladine Matevža Mehleta.
Večina pravoslavnih vernikov praznuje božič, praznik Jezusovega rojstva, 13 dni po katoličanih in protestantih. Predstavnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, ljubljanski paroh Borislav Livopoljac, poudarja, da nam božič sporoča, da je na ta dan Bog postal človek, da bi mi skozi njega postali božji otroci. Predstavlja stališča Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji do nekaterih posvetnih tem, kot je želja, da bi tudi pravoslavni vikar ponujal duhovno oskrbo v slovenski policiji in vojski.
V pvih Sledeh večnosti v letu 2023 se oziramo v preteklo leto. Predstavljamo nekaj najpomembnejših poudarkov iz leta 2022.
V številnih domovih, pa tudi nekaterih državnih in občinskih ustanovah sveti luč miru iz Betlehema. Njen plamen so tudi letos ponesli po Sloveniji katoliški skavtinje in skavti; spremlja ga geslo Vstani in sveti! Kakšno je sporočilo gesla in na kaj opozarjajo skavtinje in skavti v letošnji poslanici? Ta skavtska akcija ima dobrodelni pomen, zato skavtinja Ana Medvešček in skavta Jernej Gačnikar in Matija Kerin pojasnjujejo, komu vse bodo podarili zbrana sredstva, pa tudi to, kako ponavadi preživijo sveti večer in kaj jim pomeni.
Policistke in policisti ter njihovi družinski člani imajo od leta 2007 na voljo tudi duhovno oskrbo kot eno od oblik pomoči. 14 let jim jo je zagotavljal le en katoliški duhovnik, lani sta se mu pridružila še en katoliški duhovnik ter stalni diakon pri Katoliški cerkvi v Sloveniji. Letos poleti je poslanstvo policijskega vikarja nastopil tudi evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša. Ta se je po štirih letih vodenja evangeličansko-luteranske župnije v Trstu v začetku junija vrnil v Ljubljano. Poslanstvo vojaškega vikarja, ki ga je prekinil zaradi odhoda v Trst, zdaj nekaj mesecev opravlja v Slovenski policiji, pri kateri je odgovoren za duhovno oskrbo na policijskih upravah Maribor in Murska Sobota.
Neveljaven email naslov
