Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nova Zelandija; Luksemburg; Avstrija
Slovenci živimo takorekoč po vsem svetu. Kar precej jih je tudi na Novi Zelandiji in v Luksemburgu. Robert Plešnik se je na Novo Zelandijo preselil leta 2003, se dejavno vključil v tamkajšnjo slovensko skupnost, bil med ustanovitelji slovenskega društva Triglav, nedavno pa je postal častni slovenski konzul v Aucklandu. V oddaji pripoveduje o življenju in delu na Novi Zelandiji, še posebej pa se dotakne dogovora o programu delovnih počitnic med slovensko in novozelandsko vlado, slednji omogoča mladim, ki gredo na počitnice v ta del sveta priložnostno delo in krajše izobraževanje.
Tudi naši rojaki v Luksemburgu – tam jih živi več kot 600 – so pred nekaj meseci ustanovili slovensko društvo, ki so ga poimenovali SLOLUX. Društvo in njihovo dejavnost predstavlja predsednik Emil Kos. Nekaj pozornosti namenja tudi življenju in delu v tej majhni evropski državi.
V avstrijskem Gradcu pa na tamkajšnji univerzi poučuje slovenščino Matej Klemen. Pred tem je kot lektor slovenskega jezika delal v Nottinghamu. Kako poteka njegovo delo in katere drobne zanimivosti iz življenja v Angliji in Avstriji so se mu vtisnile v spomin pove v tokratni oddaji Slovencem po svetu.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Nova Zelandija; Luksemburg; Avstrija
Slovenci živimo takorekoč po vsem svetu. Kar precej jih je tudi na Novi Zelandiji in v Luksemburgu. Robert Plešnik se je na Novo Zelandijo preselil leta 2003, se dejavno vključil v tamkajšnjo slovensko skupnost, bil med ustanovitelji slovenskega društva Triglav, nedavno pa je postal častni slovenski konzul v Aucklandu. V oddaji pripoveduje o življenju in delu na Novi Zelandiji, še posebej pa se dotakne dogovora o programu delovnih počitnic med slovensko in novozelandsko vlado, slednji omogoča mladim, ki gredo na počitnice v ta del sveta priložnostno delo in krajše izobraževanje.
Tudi naši rojaki v Luksemburgu – tam jih živi več kot 600 – so pred nekaj meseci ustanovili slovensko društvo, ki so ga poimenovali SLOLUX. Društvo in njihovo dejavnost predstavlja predsednik Emil Kos. Nekaj pozornosti namenja tudi življenju in delu v tej majhni evropski državi.
V avstrijskem Gradcu pa na tamkajšnji univerzi poučuje slovenščino Matej Klemen. Pred tem je kot lektor slovenskega jezika delal v Nottinghamu. Kako poteka njegovo delo in katere drobne zanimivosti iz življenja v Angliji in Avstriji so se mu vtisnile v spomin pove v tokratni oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov