Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Matejo Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing, z njo pa smo se pogovarjali o novo nastalem Indijsko – Slovenskem društvu, ustanovljenem v New Delhiju. Sledil bo pogovor z argentinsko Slovenko Ano Ličen, ki je bila rojena v Buenos Airesu, te dni pa je obiskala svojo domovino ob predstavitvi svoje prve knjige. Preko Indije in Argentine se bomo ustavili tudi v Sao Paulu, kjer je sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Naš sogovornik je bil predsednik zveze Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let. Zaključili bomo z Vlasto Arzenšek Gottstein iz Koelna, slikarko, ki je Slovenijo obiskala v času likovne kolonije v Pišecah.
V naših oddajah lovimo zgodbe rojakov po vsem svetu, a v Indijo zavijamo le poredko. Dežela z izjemno bogato zgodovino, kulturo, gospodarskimi možnostmi in razsežnostmi, ki si jih le stežka predstavljamo, pa je tudi dom mnogim Slovenkam in Slovencem. Le ti se lahko od meseca marca pridružijo novemu društvu. Več o njem nam bo v nadaljevanju povedala gospa Mateja Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing. Mojca Delač jo je poklicala v New Delhi in po začetnem »Namaste –ju«, pozdravu, ji je gospa Geder orisala deželo, kot jo spoznava in doživlja.
Tri mesece po prihodu v Argentino, leta 1929, v času velike gospodarske krize, se je Viktorju in Bernardi Ličen rodila hči, ki sta jo krstila za Ano Victorio. Ana Ličen je odraščala v slovenskem in argentinskem okolju. Prisotnost Vipavske doline jo spremlja vse življenje. Slovenijo je obiskala ob priložnosti predstavitve svoje knjige Ljubezni, vrvež in premišljanja, ki jo je predstavila včeraj v prostorih Združenja slovenske izseljenske matice. V njej je ponatisnjenih nekaj že objavljenih pesmi, večina pa je objavljena prvič, med njimi tudi tri kratke zgodbe. V njih je mogoče najti nekaj avtobiografske snovi iz njenega otroštva v prostranstvu pampe, pa tudi iz njenega zrelega obdobja v mestnem okolju. Čila 87-letnica je poudarila, da je najbolj ponosna na svoj slovenski jezik.
V Brazilijo so se prvi Slovenci začeli izseljevati že v 90-ih letih 19. stoletja, največ pa jih je delo in dom našlo na območju Sao Paula. Tam je tudi sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Njen predsednik je Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let . S Slovenijo je tesno povezan, je tudi predstavnik v Svetu za Slovence po svetu iz južne Amerike in v poletnem času pogosto obišče domovino. Med obiskom v Sloveniji ga je pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta spregovorila prav o Zvezi Slovencev v Braziliji.
Vlasta Arzenšek Gottstein že 60 let živi v Koelnu, vendar se ima za Slovenko in za državljanko sveta. Veliko potuje in povsod se počuti dobro. Z njo smo se pogovarjali, ko je domovino obiskala v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah. In kar takoj je uspešna slikarka povedala, da je pogosto premišljevala o morebitni vrnitvi v domovino.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Matejo Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing, z njo pa smo se pogovarjali o novo nastalem Indijsko – Slovenskem društvu, ustanovljenem v New Delhiju. Sledil bo pogovor z argentinsko Slovenko Ano Ličen, ki je bila rojena v Buenos Airesu, te dni pa je obiskala svojo domovino ob predstavitvi svoje prve knjige. Preko Indije in Argentine se bomo ustavili tudi v Sao Paulu, kjer je sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Naš sogovornik je bil predsednik zveze Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let. Zaključili bomo z Vlasto Arzenšek Gottstein iz Koelna, slikarko, ki je Slovenijo obiskala v času likovne kolonije v Pišecah.
V naših oddajah lovimo zgodbe rojakov po vsem svetu, a v Indijo zavijamo le poredko. Dežela z izjemno bogato zgodovino, kulturo, gospodarskimi možnostmi in razsežnostmi, ki si jih le stežka predstavljamo, pa je tudi dom mnogim Slovenkam in Slovencem. Le ti se lahko od meseca marca pridružijo novemu društvu. Več o njem nam bo v nadaljevanju povedala gospa Mateja Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing. Mojca Delač jo je poklicala v New Delhi in po začetnem »Namaste –ju«, pozdravu, ji je gospa Geder orisala deželo, kot jo spoznava in doživlja.
Tri mesece po prihodu v Argentino, leta 1929, v času velike gospodarske krize, se je Viktorju in Bernardi Ličen rodila hči, ki sta jo krstila za Ano Victorio. Ana Ličen je odraščala v slovenskem in argentinskem okolju. Prisotnost Vipavske doline jo spremlja vse življenje. Slovenijo je obiskala ob priložnosti predstavitve svoje knjige Ljubezni, vrvež in premišljanja, ki jo je predstavila včeraj v prostorih Združenja slovenske izseljenske matice. V njej je ponatisnjenih nekaj že objavljenih pesmi, večina pa je objavljena prvič, med njimi tudi tri kratke zgodbe. V njih je mogoče najti nekaj avtobiografske snovi iz njenega otroštva v prostranstvu pampe, pa tudi iz njenega zrelega obdobja v mestnem okolju. Čila 87-letnica je poudarila, da je najbolj ponosna na svoj slovenski jezik.
V Brazilijo so se prvi Slovenci začeli izseljevati že v 90-ih letih 19. stoletja, največ pa jih je delo in dom našlo na območju Sao Paula. Tam je tudi sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Njen predsednik je Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let . S Slovenijo je tesno povezan, je tudi predstavnik v Svetu za Slovence po svetu iz južne Amerike in v poletnem času pogosto obišče domovino. Med obiskom v Sloveniji ga je pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta spregovorila prav o Zvezi Slovencev v Braziliji.
Vlasta Arzenšek Gottstein že 60 let živi v Koelnu, vendar se ima za Slovenko in za državljanko sveta. Veliko potuje in povsod se počuti dobro. Z njo smo se pogovarjali, ko je domovino obiskala v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah. In kar takoj je uspešna slikarka povedala, da je pogosto premišljevala o morebitni vrnitvi v domovino.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov