Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi sogovornik je bil tokrat dr. Jure Zupan, ki je v Ljubljani opravil doktorat iz teoretične fizike, nato pa je odšel v tujino, kar je postalo, kakor pravi, običajna pot znanstvenikov pri nas in tudi drugje. Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Rok Krese iz Ljutomera se je tako po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. Ob koncu oddaje smo se za nekaj minut selimo še v Severno Porenje – Vestfalijo, kjer deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Dr. Jure Zupan zdaj že šesto leto živi v Cincinattiju v ZDA, kjer ima stalno mesto profesorja na tamkajšnji univerzi. Pred nedavnim se je udeležil simpozija društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) v Ljubljani. Njegova pot se je začela v Sloveniji, nato je za znanstvenika na vrsto prišel svet. Svojih kariernih začetkov se spominja takole.
Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Že dobro desetletje živi v Londonu, kjer dela na Evropski banki za raziskovanje in razvoj, ukvarja pa se predvsem z raziskovanjem inovacij, delovnega okolja, razvojnih ekonomij in produktivnosti. Mojca Delač jo je pred radijski mikrofon povabila tik pred začetkom 1. Simpozija slovenskih raziskovalcev iz tujine, na katerem je dr. Helena Schweiger tudi predstavila aktualno raziskovanje in svoje delo.
Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Nekateri odhajajo na izobraževanje v druge države s ciljem, da tam po končanem študiju tudi ostanejo in si na svojem področju pridobijo ustrezno zaposlitev, nekateri pa to vidijo kot nadgrajevanje in poglobitev znanja , ki ga bodo po koncu šolanja prinesli nazaj v Slovenijo. Tudi mladi Rok Krese iz Ljutomera se je po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. S ciljem, da se po končanem magisteriju vrne domov. Kako, da ga je za študij pritegnila prav Nemčija, je pojasnil v pogovoru z Lili Brunec.
Ob koncu oddaje se za nekaj minut selimo še na zahod Nemčije. Tudi v deželi Severno Porenje Vestfalija deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja. Povezuje jih koordinacija društev za severno Porenje Vestfalijo, predsednik pa je že nekaj let Jože Pahič, ki je sicer tudi vodja slovenskega društva Maribor v Hildnu. Društva načrtujejo vrsto aktivnosti tudi letos. Jože Pahič je Lili Brunec najprej naštel slovenska društva, ki delujejo v tem delu Nemčije.
Še kratka novica:
V 78. letu starosti je umrl slovenski fizik in politik Peter Vencelj. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Prvi sogovornik je bil tokrat dr. Jure Zupan, ki je v Ljubljani opravil doktorat iz teoretične fizike, nato pa je odšel v tujino, kar je postalo, kakor pravi, običajna pot znanstvenikov pri nas in tudi drugje. Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Rok Krese iz Ljutomera se je tako po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. Ob koncu oddaje smo se za nekaj minut selimo še v Severno Porenje – Vestfalijo, kjer deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Dr. Jure Zupan zdaj že šesto leto živi v Cincinattiju v ZDA, kjer ima stalno mesto profesorja na tamkajšnji univerzi. Pred nedavnim se je udeležil simpozija društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) v Ljubljani. Njegova pot se je začela v Sloveniji, nato je za znanstvenika na vrsto prišel svet. Svojih kariernih začetkov se spominja takole.
Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Že dobro desetletje živi v Londonu, kjer dela na Evropski banki za raziskovanje in razvoj, ukvarja pa se predvsem z raziskovanjem inovacij, delovnega okolja, razvojnih ekonomij in produktivnosti. Mojca Delač jo je pred radijski mikrofon povabila tik pred začetkom 1. Simpozija slovenskih raziskovalcev iz tujine, na katerem je dr. Helena Schweiger tudi predstavila aktualno raziskovanje in svoje delo.
Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Nekateri odhajajo na izobraževanje v druge države s ciljem, da tam po končanem študiju tudi ostanejo in si na svojem področju pridobijo ustrezno zaposlitev, nekateri pa to vidijo kot nadgrajevanje in poglobitev znanja , ki ga bodo po koncu šolanja prinesli nazaj v Slovenijo. Tudi mladi Rok Krese iz Ljutomera se je po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. S ciljem, da se po končanem magisteriju vrne domov. Kako, da ga je za študij pritegnila prav Nemčija, je pojasnil v pogovoru z Lili Brunec.
Ob koncu oddaje se za nekaj minut selimo še na zahod Nemčije. Tudi v deželi Severno Porenje Vestfalija deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja. Povezuje jih koordinacija društev za severno Porenje Vestfalijo, predsednik pa je že nekaj let Jože Pahič, ki je sicer tudi vodja slovenskega društva Maribor v Hildnu. Društva načrtujejo vrsto aktivnosti tudi letos. Jože Pahič je Lili Brunec najprej naštel slovenska društva, ki delujejo v tem delu Nemčije.
Še kratka novica:
V 78. letu starosti je umrl slovenski fizik in politik Peter Vencelj. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Še nekaj dni in zagoreli bodo kresovi v čast praznika dela. Ravno delo je najbolj pogost razlog za selitev v tujino mlajše generacije, v katero spada tudi prvi nocojšnji gost, fotograf Jaka Vinšek, ki živi in dela v New Yorku. Maja Horvat živi v Cardiffu v Veliki Britaniji, študira pa nevroznanost. Tja pa je ni pripeljala slednja, ampak ljubezen. Rok Fink ne sodi v to kategorijo, smo ga pa med nedavnim obiskom Slovenije povabili pred mikrofon in pogovor je stekel tudi o tem, kateri generaciji Slovencev v Argentini pravzaprav pripada. Vse to in še več v oddaji Slovencem po svetu nocoj po 21:00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov