Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

24.02.2017


Zadnji februarski konec tedna je in bo še živahen tudi med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Tja je Mojca Delač poklicala Tonyja Lenka. V tem pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih  slovenskih društvih po Evropi. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednikom društva Drava Augsburg Francem Kolmanom. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu  že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica, tako da ima na šolskem področju res že dolgoletno prakso. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji, kjer jo je Lili Brunec  povabila pred mikrofon. Ob koncu pa boste lahko slišali še pogovor z Iztokom Toplakom, ki na Češkem s člani društva pripravlja razstavo del mojstra Jožeta Plečnika.

Kot ste lahko že prebrali, je zadnji februarski konec tedna živahen tudi še bo nekaj časa med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Od godbe do kurentov. Tja je Mojca Delač poklicala predsednika slovenskega kluba »Gold Coast Bocce Club Lipa«, Tonyja Lenka.

V pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih  slovenskih društvih po Evropi. V Augsburgu v Nemčiji, kjer že več kot 35 let deluje društvo Drava, so pustovanje že pripravili in kot je v pogovoru z Lili Brunec  povedal predsednik društva Drava Augsburg Franc Kolman, je bilo tudi letos veselo. S številnimi pustnimi maskami in tudi pustnih dobrot ni manjkalo. 

Med Slovenci v Argentini je najdejavnejša slovenska skupnost V Buenos Airesu , kjer med drugim  že desetletja  delujejo tudi slovenske sobotne šole v Slovenskih domovih, ki so jih ustanovili v obdobju po drugi svetovni vojni. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu  že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji. Kot je povedala, je pridobila veliko novega  znanja , ki ga bo s pridom uporabila v slovenski šoli. V pogovoru z Lili Brunec je Nadica Kopač Grohar  nanizala tudi nekaj značilnosti pouka v sobotni šoli v slovenski skupnosti  v argentinski prestolnici. 

Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti mojstra arhitekta Jožeta Plečnika so v Dolníh Břežanyh pri Pragi člani društva Jože Plečnik pripravili razstavo del slovitega slovenskega arhitekta – poimenovali so jo Mostovi med Slovenijo in Češko republiko. Gre za potujočo razstavo s fotografijami Plečnikovih stvaritev, predvsem iz Ljubljane. Jože Plečnik je bil znan tudi kot izjemni oblikovalec pohištva, zato so izbrali Galerio Jaques, kjer so na ogled mojstrove fotografije med razstavljenim pohištvom enega izmed odličnih lokalnih proizvajalcev pohištva in tudi velikega občudovalca del arhitekta Plečnika. Predsednika društva Jože Plečnik Iztoka Toplaka smo najprej vprašali, kakšen pomen ima razstava za Slovence na Češkem.

Še kratki novici:

Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je 21. februarja odprl že drugo razstavo Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije v Slovenskem muzeju in arhivih v Clevelandu v Ohiu v ZDA. Slovenski etnografski muzej je na odprtju razstave v Clevelandu zastopala mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM. Razstava Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Lutkovnim muzejem že v letu 2016 in je bila pri nas na ogled v Lutkovnem gledališču. V času letošnjega Clevelandskega kurentovanja, ki ga praznujejo tudi Slovenci v Clevelandu,  je  razstava odpotovala v Ameriko na pobudo Luke Zibelnika, lektorja za slovenščino na Clevelandski državni univerzi.  Razstava prikazuje s fotografijami, gradivom in filmi slovensko pustno dediščino vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi vse študente 3. letnika 1. bolonjske stopnje, ki iščejo organizacijo za opravljanje obvezne delovne prakse, da pošljejo svoje prošnje na elektronski naslov urad.slovenci@gov.si. Še posebej vabijo študentke oziroma študente družboslovnih študij ter zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji.

 


Slovencem po svetu

889 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

24.02.2017


Zadnji februarski konec tedna je in bo še živahen tudi med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Tja je Mojca Delač poklicala Tonyja Lenka. V tem pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih  slovenskih društvih po Evropi. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednikom društva Drava Augsburg Francem Kolmanom. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu  že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica, tako da ima na šolskem področju res že dolgoletno prakso. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji, kjer jo je Lili Brunec  povabila pred mikrofon. Ob koncu pa boste lahko slišali še pogovor z Iztokom Toplakom, ki na Češkem s člani društva pripravlja razstavo del mojstra Jožeta Plečnika.

Kot ste lahko že prebrali, je zadnji februarski konec tedna živahen tudi še bo nekaj časa med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Od godbe do kurentov. Tja je Mojca Delač poklicala predsednika slovenskega kluba »Gold Coast Bocce Club Lipa«, Tonyja Lenka.

V pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih  slovenskih društvih po Evropi. V Augsburgu v Nemčiji, kjer že več kot 35 let deluje društvo Drava, so pustovanje že pripravili in kot je v pogovoru z Lili Brunec  povedal predsednik društva Drava Augsburg Franc Kolman, je bilo tudi letos veselo. S številnimi pustnimi maskami in tudi pustnih dobrot ni manjkalo. 

Med Slovenci v Argentini je najdejavnejša slovenska skupnost V Buenos Airesu , kjer med drugim  že desetletja  delujejo tudi slovenske sobotne šole v Slovenskih domovih, ki so jih ustanovili v obdobju po drugi svetovni vojni. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu  že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji. Kot je povedala, je pridobila veliko novega  znanja , ki ga bo s pridom uporabila v slovenski šoli. V pogovoru z Lili Brunec je Nadica Kopač Grohar  nanizala tudi nekaj značilnosti pouka v sobotni šoli v slovenski skupnosti  v argentinski prestolnici. 

Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti mojstra arhitekta Jožeta Plečnika so v Dolníh Břežanyh pri Pragi člani društva Jože Plečnik pripravili razstavo del slovitega slovenskega arhitekta – poimenovali so jo Mostovi med Slovenijo in Češko republiko. Gre za potujočo razstavo s fotografijami Plečnikovih stvaritev, predvsem iz Ljubljane. Jože Plečnik je bil znan tudi kot izjemni oblikovalec pohištva, zato so izbrali Galerio Jaques, kjer so na ogled mojstrove fotografije med razstavljenim pohištvom enega izmed odličnih lokalnih proizvajalcev pohištva in tudi velikega občudovalca del arhitekta Plečnika. Predsednika društva Jože Plečnik Iztoka Toplaka smo najprej vprašali, kakšen pomen ima razstava za Slovence na Češkem.

Še kratki novici:

Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je 21. februarja odprl že drugo razstavo Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije v Slovenskem muzeju in arhivih v Clevelandu v Ohiu v ZDA. Slovenski etnografski muzej je na odprtju razstave v Clevelandu zastopala mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM. Razstava Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Lutkovnim muzejem že v letu 2016 in je bila pri nas na ogled v Lutkovnem gledališču. V času letošnjega Clevelandskega kurentovanja, ki ga praznujejo tudi Slovenci v Clevelandu,  je  razstava odpotovala v Ameriko na pobudo Luke Zibelnika, lektorja za slovenščino na Clevelandski državni univerzi.  Razstava prikazuje s fotografijami, gradivom in filmi slovensko pustno dediščino vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi vse študente 3. letnika 1. bolonjske stopnje, ki iščejo organizacijo za opravljanje obvezne delovne prakse, da pošljejo svoje prošnje na elektronski naslov urad.slovenci@gov.si. Še posebej vabijo študentke oziroma študente družboslovnih študij ter zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji.

 


25.11.2022

Oddaja Slovencem po svetu praznuje 70 let!

Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.


25.11.2022

Mozaik življenj okoli pol milijona rojakov na tujem

Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)


25.11.2022

»Vaš program skrbi za to, da imajo slovenski izseljenci stik z živim jezikom«

Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.


25.11.2022

70. rojstni dan oddaje Slovencem po svetu

Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.


18.11.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


11.11.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


04.11.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


21.10.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


14.10.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


07.10.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


30.09.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


23.09.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


16.09.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


09.09.2022

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon o prioritetah dela na področju Slovencev po svetu

V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.


02.09.2022

Prvi šolski dan, francoski policist in konji kasači

Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.


26.08.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


19.08.2022

Violinistka iz Bruslja Tina Čeh

Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.


12.08.2022

Miha Zanoškar, arhitekt: "Doslej sem živel v devetih mestih, v 24 različnih stanovanjih"

Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.


05.08.2022

Portret likovne umetnice Irene Hribar Schmidt iz Kanade

Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.


29.07.2022

Portret: Katja Žvan Elliot

Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.


Stran 6 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov