Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej smo se mudili pri mladih Slovencih v Parizu, ki so se prejšnji teden srečali z ministrom Žmavcem. Čez veliko lužo Joe Valenčič s sodelavci pripravlja že 35. Festival harmonik v Clevelandu. Milena Spremo je kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine obiskala Slovenijo, kjer smo jo povabili pred mikrofon. Obeta se tudi tradicionalna poletna šola slovenščine na Filozofski fakulteti, o kateri je bilo govora ob koncu oddaje.
Minister Gorazd Žmavc se je minuli petek v Parizu srečal s Slovenci v Parizu. Obiskal je tako predstavnike starejše generacije Slovencev, ki se zbirajo pod okriljem Društva Slovencev v Parizu, kot tudi predstavnike mlajše generacije – Mladi Pariz, katere neformalni koordinator je Urban Sila, sicer zaposlen pri OECD-ju v Parizu. Po obisku smo ga poklicali v Pariz in vprašali, kako je prišlo do neformalnega združevanja mlajših Slovencev v Franciji.
Če bi nekoga, ki polke ne pozna vprašali, kje je največji muzej, posvečen tej glasbeni zvrsti, najbrž ne bi niti pomislil, da se nahaja v Clevelandu v ZDA. Za poznavalce pa to ni tako nenavadno, pove njegov kustos in raziskovalec slovenske kulturne in etnološke dediščine v ZDA, Joe Valenčič. Kot tudi ne dejstvo, da je pred našimi rojaki v Clevelandu letos že 35. Festival harmonik s celo vrsto zanimivega dogajanja.
Doktorica Milena Spremo je profesorica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. Preden je začela učiti slovenščino, je počela še marsikaj drugega in prav ničesar ne obžaluje. Pot jo je v Vojvodino pripeljala kot del družinske odločitve.
V tem pomladnem času se na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik že intenzivno pripravljajo tudi na tradicionalno Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v času počitnic potekala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vsako leto se tega intenzivnega tečaja slovenščine udeležijo tudi številni potomci slovenskih izseljencev in zdomcev iz tujine, ki lahko za sodelovanje na Poletni šoli pridobijo tudi štipendije. Za pridobitev štipendije se morajo prijaviti dovolj zgodaj, letos do sredine maja. Sicer pa je nekaj več o rokih in pogojih za pridobitev štipendij pa tudi o letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica razpisuje natečaj v posvetitev 120-letnice rojstva Louisa Adamiča, ki jo bomo obeleževali v letu 2018. Natečaj razpisujejo v dveh kategorijah, in sicer otroci v starosti do 7 let ter otroci v starosti od 8. do 15 let. Geografskega prostora ali nacionalnosti prijaviteljev na natečaj ne omejujejo. Natečaj ilustracij je posvečen upodobitvi zgodbice z naslovom Ko je hišni zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku Louisa Adamiča. Rok za oddajo ilustracij in izpolnjene prijavnice je 1. junij 2017.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je v četrtek obiskal slovensko skupnost na Dunaju, kjer je v Hotelu Korotan slavnostno odprl razstavo in na novo urejeno sobo, posvečeno Hugu Wolfu ter se srečal s predstavniki slovenske manjšine in slovensko mladino, ki študira na Dunaju.
Od četrtega do osemnajstega aprila poteka v pragi v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik projekcija sodobnih slovenskih filmov. 10. aprila organizira društvo v Pragi tudi pogovor s prevajalko češke literature Nives Vidrih. Več o dogajanju najdete na spletnih straneh slovenskega društva Jože Plečnik.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Najprej smo se mudili pri mladih Slovencih v Parizu, ki so se prejšnji teden srečali z ministrom Žmavcem. Čez veliko lužo Joe Valenčič s sodelavci pripravlja že 35. Festival harmonik v Clevelandu. Milena Spremo je kot učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine obiskala Slovenijo, kjer smo jo povabili pred mikrofon. Obeta se tudi tradicionalna poletna šola slovenščine na Filozofski fakulteti, o kateri je bilo govora ob koncu oddaje.
Minister Gorazd Žmavc se je minuli petek v Parizu srečal s Slovenci v Parizu. Obiskal je tako predstavnike starejše generacije Slovencev, ki se zbirajo pod okriljem Društva Slovencev v Parizu, kot tudi predstavnike mlajše generacije – Mladi Pariz, katere neformalni koordinator je Urban Sila, sicer zaposlen pri OECD-ju v Parizu. Po obisku smo ga poklicali v Pariz in vprašali, kako je prišlo do neformalnega združevanja mlajših Slovencev v Franciji.
Če bi nekoga, ki polke ne pozna vprašali, kje je največji muzej, posvečen tej glasbeni zvrsti, najbrž ne bi niti pomislil, da se nahaja v Clevelandu v ZDA. Za poznavalce pa to ni tako nenavadno, pove njegov kustos in raziskovalec slovenske kulturne in etnološke dediščine v ZDA, Joe Valenčič. Kot tudi ne dejstvo, da je pred našimi rojaki v Clevelandu letos že 35. Festival harmonik s celo vrsto zanimivega dogajanja.
Doktorica Milena Spremo je profesorica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. Preden je začela učiti slovenščino, je počela še marsikaj drugega in prav ničesar ne obžaluje. Pot jo je v Vojvodino pripeljala kot del družinske odločitve.
V tem pomladnem času se na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik že intenzivno pripravljajo tudi na tradicionalno Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v času počitnic potekala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vsako leto se tega intenzivnega tečaja slovenščine udeležijo tudi številni potomci slovenskih izseljencev in zdomcev iz tujine, ki lahko za sodelovanje na Poletni šoli pridobijo tudi štipendije. Za pridobitev štipendije se morajo prijaviti dovolj zgodaj, letos do sredine maja. Sicer pa je nekaj več o rokih in pogojih za pridobitev štipendij pa tudi o letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica razpisuje natečaj v posvetitev 120-letnice rojstva Louisa Adamiča, ki jo bomo obeleževali v letu 2018. Natečaj razpisujejo v dveh kategorijah, in sicer otroci v starosti do 7 let ter otroci v starosti od 8. do 15 let. Geografskega prostora ali nacionalnosti prijaviteljev na natečaj ne omejujejo. Natečaj ilustracij je posvečen upodobitvi zgodbice z naslovom Ko je hišni zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku Louisa Adamiča. Rok za oddajo ilustracij in izpolnjene prijavnice je 1. junij 2017.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je v četrtek obiskal slovensko skupnost na Dunaju, kjer je v Hotelu Korotan slavnostno odprl razstavo in na novo urejeno sobo, posvečeno Hugu Wolfu ter se srečal s predstavniki slovenske manjšine in slovensko mladino, ki študira na Dunaju.
Od četrtega do osemnajstega aprila poteka v pragi v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik projekcija sodobnih slovenskih filmov. 10. aprila organizira društvo v Pragi tudi pogovor s prevajalko češke literature Nives Vidrih. Več o dogajanju najdete na spletnih straneh slovenskega društva Jože Plečnik.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Rojakinji v Bitoli in Buenos Airesu ter mladi slovenski modni oblikovalec v Londonu so gostje tokratne oddaje. O delovanju Združenja Slovencev Triglav v Bitoli pripoveduje Milena Pinza, ki v Makedoniji živi že od leta 1983. V društvu si še posebej prizadevajo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Naša sogovornica se dotakne tudi svojega prihoda in življenja v Bitoli in kot pravi Slovence v Makedoniji zelo cenijo. Za slovenski jezik na dveh univerzah v Argentini skrbi Tjaša Lorbek, ki se je tja preselila iz Slovenske Bistrice. Med drugim pove kako usklajuje delo v Buenos Airesu in La Plati , govori pa tudi o druženju z rojaki v argentinskem glavnem mestu, kjer na Slovenca naletiš tako med taksisti kot nepremičninskimi agenti, gospodarstveniki ali prodajalci in gostinci. Peter Movrin iz Kočevja pa je eden izmed najbolj nadarjenih mladih modnih ustvarjalcev, ki študira na znameniti modni šoli Central St. Martins v Londonu. Brez dlake na jeziku pripoveduje o modni industriji, življenju v britanski prestolnici, povezovanju s slovenci in Slovenijo ter o sodelovanju v sveu filma in glasbe (med drugim sodeluje z Beyonce).
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov