Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Oddaji Slovencem po svetu bomo tokrat prek radijskih valov najprej potovali v Turčijo in se ustavili v Carigradu. Tja so v teh dneh uprte tudi oči številnih košarkarskih navdušencev, saj slovenska reprezentanca piše zgodovinsko zgodbo o uspehu in jo v nedeljo čaka veliki finale. Športno navdušenje je okusila tudi gostja oddaje Slovencem po svetu Špela Grošelj, ki v Carigradu živi od leta 2013. Umetnostno zgodovinarko in hispanistko je v mesto, ki velja za most med Azijo in Evropo, odpeljal doktorat, a je poleg tega aktivna na številnih področjih, med drugim tudi kot prostovoljka pomaga beguncem. V Oddaji se bomo prek radijskih valov odpravili tudi na Kitajsko, kjer slovenski rojaki za jutri pripravljajo že 10. Vseslovensko srečanje in se pogovarjali s podjetnikom Nenadom Petrovčičem, ki na Kitajskem biva in dela že desetletje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov