Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej smo spoznali dr. Aloisa Paulina, ki ga je pot v tujino odpeljala pred šestimi leti, in to od Beograda, Edinburga do Dunaja, kjer še vedno živi in dela. Znanstvenik in raziskovalec, ki je odraščal v Celovcu, se ukvarja z vprašanjem razvoja kiber-fizikalnih sistemov, s katerimi bi lahko aktivno nadzorovali svojo državo in predvsem tudi družbeno premoženje.
Danes se je z razstavo zaključila 26. Likovna kolonija Slovencev po svetu, kjer smo zbrali nekaj vtisov in govorili z Moniko Ivančič Fajfar, ki je kolonijo vodila tudi letos.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in iz Slovenije .
Milena Pinza, tajnica slovenskega društva Triglav iz Bitole se nam je oglasila pred nedeljskih nastopom njihovega zbora v Sloveniji. Spregovorila je o programu in pestremu nadaljevanju leta, ki se jim obeta. Tudi v znamenju okrogle obletnice.
Dr. Alois Paulin zase pravi, da je »član globalnega sloja akademskih izseljencev«. Odraščal je v Celovcu, študiral v matični domovini, nato pa spet odšel po svetu. Od Beograda prek Edinburga do Dunaja, kjer še vedno preživi največ časa. Tja ga je poklicala Mojca Delač in spregovorila sta predvsem o njegovem delu in raziskovanju. Najprej pa sta se preselila v leto 2011, ko je bil asistent na fakulteti v Novem mestu.
Na letošnji razpis za tradicionalno, že 26. likovno kolonijo v organizaciji Združenja Slovenska izseljenska matica in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal nismo mogli sprejeti. Likovna kolonija je potekala od 4. do 10. junija 2017 v Vodni hiši v Mostu na Soči, ki je idealen kraj za iskanje lepote in dramatike, za raziskovanje raznolikosti ter za poglabljanje vase. Likovna kolonija Združenja Slovenske izseljenske matice združuje in povezuje ljudi, ki imajo izkušnjo izseljenstva in veselje do umetnosti. V njihovem vsakdanu se prepletata dve kulturi, dve tradiciji, dva pogleda na svet. To se velikokrat odraža tudi v njihovih pogledih na umetnost, je zapisala Monika Ivančič Fajfar, umetniški vodja in kustosinja razstave.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška tako prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in glasbene goste iz Slovenije. Pobudnica projekta Slovenska hiška, Dani Stražar, glasbenica, rojena že na Švedskem je v pogovoru z Lili Brunec predstavila Slovensko hiško in prvi organiziran dogodek v njenem okviru, najprej pa je pojasnila, da ustvarjalka tega projekta ni le ona.
Za konec pa smo se prek radijskih valov selili še v Makedonijo, natančneje v Bitolo. Tja je Mojca Delač poklicala tajnico slovenskega društva Triglav, gospo Mileno Pinza. Pevski zbor društva namreč v nedeljo gostuje v Sloveniji, v Moravčah, tudi sicer pa je pred članicami in člani pestro nadaljevanje leta. Ampak lepo po vrsti, najprej o njihovem nastopu, ki ga prinaša ta konec tedna.
Še nekaj kratkih novic:
Češka pošta se je poklonila spominu na slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in v sredo v njegov spomin izdala priložnostni znamki. Pobuda za to je v Plečnikovem letu prišla s slovenskega veleposlaništva v Pragi. Plečnik je na Češkem najbolj poznan kot stvaritelj cerkve Srca Jezusovega in po preureditvi Praškega gradu.
V soboto, 3. junija, je v Ljudskem gledališču „Toša Jovanović“ v Zrenjaninu že enajstič zapovrstjo potekala prireditev „Naša slovenska beseda“, literarno srečanje udeležencev dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture, ljubiteljev slovenske kulture ter posameznih slovenskih društev v Republiki Srbiji v organizaciji Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Letos so bile posebne gostje prireditve „Brinke“, ženska vokalna skupina iz Grosupljega. V teh dneh poteka v Zrenjaninu tudi mednarodni zborovski festival „Slobodan Bursać“, kjer se bodo predstavile tako Brinke kot tudi zbor Društva Slovencev „Planika“ .
Danes ob 18:30 se je v Frankfurtu v dvorani športnega kluba začela proslava ob 45. obletnici društva Sava z družabnim večerom in nastopom vokalne skupine JAZZVA, a-capella vokalne skupine, sestavljene iz mladih in dinamičnih umetnikov iz Slovenije. O 45. obletnici društva Sava bomo poročali v prihodnji oddaji.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v minulem tednu obiskal slovensko skupnost v Belgiji in na Nizozemskem. 6. junija 2017 je obiskal lektorat slovenskega jezika na Svobodni univerzi v Bruslju in se srečal z vodstvom univerze. Naslednjega dne, 7. junija, je minister obiskal slovensko promocijsko stojnico pred Evropskim parlamentom. Sledilo je srečanje s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. V kraju Mechelen se je minister srečal s predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Naslednjega dne, 8. junija 2017, je minister obiskal rudarski muzej v Maasmechelnu, nato pa se je v Genku srečal s predstavniki slovenskih društev v Belgiji in s predstavniki pevskega zbora Slomšek. Sledil je obisk rezidence veleposlaništva RS v Haagu na Nizozemskem in sprejem za Slovence ob slovenskem dnevu državnosti.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Najprej smo spoznali dr. Aloisa Paulina, ki ga je pot v tujino odpeljala pred šestimi leti, in to od Beograda, Edinburga do Dunaja, kjer še vedno živi in dela. Znanstvenik in raziskovalec, ki je odraščal v Celovcu, se ukvarja z vprašanjem razvoja kiber-fizikalnih sistemov, s katerimi bi lahko aktivno nadzorovali svojo državo in predvsem tudi družbeno premoženje.
Danes se je z razstavo zaključila 26. Likovna kolonija Slovencev po svetu, kjer smo zbrali nekaj vtisov in govorili z Moniko Ivančič Fajfar, ki je kolonijo vodila tudi letos.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in iz Slovenije .
Milena Pinza, tajnica slovenskega društva Triglav iz Bitole se nam je oglasila pred nedeljskih nastopom njihovega zbora v Sloveniji. Spregovorila je o programu in pestremu nadaljevanju leta, ki se jim obeta. Tudi v znamenju okrogle obletnice.
Dr. Alois Paulin zase pravi, da je »član globalnega sloja akademskih izseljencev«. Odraščal je v Celovcu, študiral v matični domovini, nato pa spet odšel po svetu. Od Beograda prek Edinburga do Dunaja, kjer še vedno preživi največ časa. Tja ga je poklicala Mojca Delač in spregovorila sta predvsem o njegovem delu in raziskovanju. Najprej pa sta se preselila v leto 2011, ko je bil asistent na fakulteti v Novem mestu.
Na letošnji razpis za tradicionalno, že 26. likovno kolonijo v organizaciji Združenja Slovenska izseljenska matica in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal nismo mogli sprejeti. Likovna kolonija je potekala od 4. do 10. junija 2017 v Vodni hiši v Mostu na Soči, ki je idealen kraj za iskanje lepote in dramatike, za raziskovanje raznolikosti ter za poglabljanje vase. Likovna kolonija Združenja Slovenske izseljenske matice združuje in povezuje ljudi, ki imajo izkušnjo izseljenstva in veselje do umetnosti. V njihovem vsakdanu se prepletata dve kulturi, dve tradiciji, dva pogleda na svet. To se velikokrat odraža tudi v njihovih pogledih na umetnost, je zapisala Monika Ivančič Fajfar, umetniški vodja in kustosinja razstave.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška tako prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in glasbene goste iz Slovenije. Pobudnica projekta Slovenska hiška, Dani Stražar, glasbenica, rojena že na Švedskem je v pogovoru z Lili Brunec predstavila Slovensko hiško in prvi organiziran dogodek v njenem okviru, najprej pa je pojasnila, da ustvarjalka tega projekta ni le ona.
Za konec pa smo se prek radijskih valov selili še v Makedonijo, natančneje v Bitolo. Tja je Mojca Delač poklicala tajnico slovenskega društva Triglav, gospo Mileno Pinza. Pevski zbor društva namreč v nedeljo gostuje v Sloveniji, v Moravčah, tudi sicer pa je pred članicami in člani pestro nadaljevanje leta. Ampak lepo po vrsti, najprej o njihovem nastopu, ki ga prinaša ta konec tedna.
Še nekaj kratkih novic:
Češka pošta se je poklonila spominu na slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in v sredo v njegov spomin izdala priložnostni znamki. Pobuda za to je v Plečnikovem letu prišla s slovenskega veleposlaništva v Pragi. Plečnik je na Češkem najbolj poznan kot stvaritelj cerkve Srca Jezusovega in po preureditvi Praškega gradu.
V soboto, 3. junija, je v Ljudskem gledališču „Toša Jovanović“ v Zrenjaninu že enajstič zapovrstjo potekala prireditev „Naša slovenska beseda“, literarno srečanje udeležencev dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture, ljubiteljev slovenske kulture ter posameznih slovenskih društev v Republiki Srbiji v organizaciji Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Letos so bile posebne gostje prireditve „Brinke“, ženska vokalna skupina iz Grosupljega. V teh dneh poteka v Zrenjaninu tudi mednarodni zborovski festival „Slobodan Bursać“, kjer se bodo predstavile tako Brinke kot tudi zbor Društva Slovencev „Planika“ .
Danes ob 18:30 se je v Frankfurtu v dvorani športnega kluba začela proslava ob 45. obletnici društva Sava z družabnim večerom in nastopom vokalne skupine JAZZVA, a-capella vokalne skupine, sestavljene iz mladih in dinamičnih umetnikov iz Slovenije. O 45. obletnici društva Sava bomo poročali v prihodnji oddaji.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v minulem tednu obiskal slovensko skupnost v Belgiji in na Nizozemskem. 6. junija 2017 je obiskal lektorat slovenskega jezika na Svobodni univerzi v Bruslju in se srečal z vodstvom univerze. Naslednjega dne, 7. junija, je minister obiskal slovensko promocijsko stojnico pred Evropskim parlamentom. Sledilo je srečanje s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. V kraju Mechelen se je minister srečal s predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Naslednjega dne, 8. junija 2017, je minister obiskal rudarski muzej v Maasmechelnu, nato pa se je v Genku srečal s predstavniki slovenskih društev v Belgiji in s predstavniki pevskega zbora Slomšek. Sledil je obisk rezidence veleposlaništva RS v Haagu na Nizozemskem in sprejem za Slovence ob slovenskem dnevu državnosti.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov