Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej smo spoznali dr. Aloisa Paulina, ki ga je pot v tujino odpeljala pred šestimi leti, in to od Beograda, Edinburga do Dunaja, kjer še vedno živi in dela. Znanstvenik in raziskovalec, ki je odraščal v Celovcu, se ukvarja z vprašanjem razvoja kiber-fizikalnih sistemov, s katerimi bi lahko aktivno nadzorovali svojo državo in predvsem tudi družbeno premoženje.
Danes se je z razstavo zaključila 26. Likovna kolonija Slovencev po svetu, kjer smo zbrali nekaj vtisov in govorili z Moniko Ivančič Fajfar, ki je kolonijo vodila tudi letos.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in iz Slovenije .
Milena Pinza, tajnica slovenskega društva Triglav iz Bitole se nam je oglasila pred nedeljskih nastopom njihovega zbora v Sloveniji. Spregovorila je o programu in pestremu nadaljevanju leta, ki se jim obeta. Tudi v znamenju okrogle obletnice.
Dr. Alois Paulin zase pravi, da je »član globalnega sloja akademskih izseljencev«. Odraščal je v Celovcu, študiral v matični domovini, nato pa spet odšel po svetu. Od Beograda prek Edinburga do Dunaja, kjer še vedno preživi največ časa. Tja ga je poklicala Mojca Delač in spregovorila sta predvsem o njegovem delu in raziskovanju. Najprej pa sta se preselila v leto 2011, ko je bil asistent na fakulteti v Novem mestu.
Na letošnji razpis za tradicionalno, že 26. likovno kolonijo v organizaciji Združenja Slovenska izseljenska matica in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal nismo mogli sprejeti. Likovna kolonija je potekala od 4. do 10. junija 2017 v Vodni hiši v Mostu na Soči, ki je idealen kraj za iskanje lepote in dramatike, za raziskovanje raznolikosti ter za poglabljanje vase. Likovna kolonija Združenja Slovenske izseljenske matice združuje in povezuje ljudi, ki imajo izkušnjo izseljenstva in veselje do umetnosti. V njihovem vsakdanu se prepletata dve kulturi, dve tradiciji, dva pogleda na svet. To se velikokrat odraža tudi v njihovih pogledih na umetnost, je zapisala Monika Ivančič Fajfar, umetniški vodja in kustosinja razstave.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška tako prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in glasbene goste iz Slovenije. Pobudnica projekta Slovenska hiška, Dani Stražar, glasbenica, rojena že na Švedskem je v pogovoru z Lili Brunec predstavila Slovensko hiško in prvi organiziran dogodek v njenem okviru, najprej pa je pojasnila, da ustvarjalka tega projekta ni le ona.
Za konec pa smo se prek radijskih valov selili še v Makedonijo, natančneje v Bitolo. Tja je Mojca Delač poklicala tajnico slovenskega društva Triglav, gospo Mileno Pinza. Pevski zbor društva namreč v nedeljo gostuje v Sloveniji, v Moravčah, tudi sicer pa je pred članicami in člani pestro nadaljevanje leta. Ampak lepo po vrsti, najprej o njihovem nastopu, ki ga prinaša ta konec tedna.
Še nekaj kratkih novic:
Češka pošta se je poklonila spominu na slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in v sredo v njegov spomin izdala priložnostni znamki. Pobuda za to je v Plečnikovem letu prišla s slovenskega veleposlaništva v Pragi. Plečnik je na Češkem najbolj poznan kot stvaritelj cerkve Srca Jezusovega in po preureditvi Praškega gradu.
V soboto, 3. junija, je v Ljudskem gledališču „Toša Jovanović“ v Zrenjaninu že enajstič zapovrstjo potekala prireditev „Naša slovenska beseda“, literarno srečanje udeležencev dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture, ljubiteljev slovenske kulture ter posameznih slovenskih društev v Republiki Srbiji v organizaciji Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Letos so bile posebne gostje prireditve „Brinke“, ženska vokalna skupina iz Grosupljega. V teh dneh poteka v Zrenjaninu tudi mednarodni zborovski festival „Slobodan Bursać“, kjer se bodo predstavile tako Brinke kot tudi zbor Društva Slovencev „Planika“ .
Danes ob 18:30 se je v Frankfurtu v dvorani športnega kluba začela proslava ob 45. obletnici društva Sava z družabnim večerom in nastopom vokalne skupine JAZZVA, a-capella vokalne skupine, sestavljene iz mladih in dinamičnih umetnikov iz Slovenije. O 45. obletnici društva Sava bomo poročali v prihodnji oddaji.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v minulem tednu obiskal slovensko skupnost v Belgiji in na Nizozemskem. 6. junija 2017 je obiskal lektorat slovenskega jezika na Svobodni univerzi v Bruslju in se srečal z vodstvom univerze. Naslednjega dne, 7. junija, je minister obiskal slovensko promocijsko stojnico pred Evropskim parlamentom. Sledilo je srečanje s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. V kraju Mechelen se je minister srečal s predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Naslednjega dne, 8. junija 2017, je minister obiskal rudarski muzej v Maasmechelnu, nato pa se je v Genku srečal s predstavniki slovenskih društev v Belgiji in s predstavniki pevskega zbora Slomšek. Sledil je obisk rezidence veleposlaništva RS v Haagu na Nizozemskem in sprejem za Slovence ob slovenskem dnevu državnosti.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Najprej smo spoznali dr. Aloisa Paulina, ki ga je pot v tujino odpeljala pred šestimi leti, in to od Beograda, Edinburga do Dunaja, kjer še vedno živi in dela. Znanstvenik in raziskovalec, ki je odraščal v Celovcu, se ukvarja z vprašanjem razvoja kiber-fizikalnih sistemov, s katerimi bi lahko aktivno nadzorovali svojo državo in predvsem tudi družbeno premoženje.
Danes se je z razstavo zaključila 26. Likovna kolonija Slovencev po svetu, kjer smo zbrali nekaj vtisov in govorili z Moniko Ivančič Fajfar, ki je kolonijo vodila tudi letos.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in iz Slovenije .
Milena Pinza, tajnica slovenskega društva Triglav iz Bitole se nam je oglasila pred nedeljskih nastopom njihovega zbora v Sloveniji. Spregovorila je o programu in pestremu nadaljevanju leta, ki se jim obeta. Tudi v znamenju okrogle obletnice.
Dr. Alois Paulin zase pravi, da je »član globalnega sloja akademskih izseljencev«. Odraščal je v Celovcu, študiral v matični domovini, nato pa spet odšel po svetu. Od Beograda prek Edinburga do Dunaja, kjer še vedno preživi največ časa. Tja ga je poklicala Mojca Delač in spregovorila sta predvsem o njegovem delu in raziskovanju. Najprej pa sta se preselila v leto 2011, ko je bil asistent na fakulteti v Novem mestu.
Na letošnji razpis za tradicionalno, že 26. likovno kolonijo v organizaciji Združenja Slovenska izseljenska matica in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal nismo mogli sprejeti. Likovna kolonija je potekala od 4. do 10. junija 2017 v Vodni hiši v Mostu na Soči, ki je idealen kraj za iskanje lepote in dramatike, za raziskovanje raznolikosti ter za poglabljanje vase. Likovna kolonija Združenja Slovenske izseljenske matice združuje in povezuje ljudi, ki imajo izkušnjo izseljenstva in veselje do umetnosti. V njihovem vsakdanu se prepletata dve kulturi, dve tradiciji, dva pogleda na svet. To se velikokrat odraža tudi v njihovih pogledih na umetnost, je zapisala Monika Ivančič Fajfar, umetniški vodja in kustosinja razstave.
Med Slovenci na Švedskem je te dni zaživel nov kulturni projekt, imenovan Slovenska hiška. Svoja vrata je Slovenska hiška tako prvič odprla prvega junija s kulturnim večerom pod naslovom Pod dvema zastavama, ki je v glasbeni ustvarjalnosti na koncertu v Stockholmu združil glasbenike s Švedske in glasbene goste iz Slovenije. Pobudnica projekta Slovenska hiška, Dani Stražar, glasbenica, rojena že na Švedskem je v pogovoru z Lili Brunec predstavila Slovensko hiško in prvi organiziran dogodek v njenem okviru, najprej pa je pojasnila, da ustvarjalka tega projekta ni le ona.
Za konec pa smo se prek radijskih valov selili še v Makedonijo, natančneje v Bitolo. Tja je Mojca Delač poklicala tajnico slovenskega društva Triglav, gospo Mileno Pinza. Pevski zbor društva namreč v nedeljo gostuje v Sloveniji, v Moravčah, tudi sicer pa je pred članicami in člani pestro nadaljevanje leta. Ampak lepo po vrsti, najprej o njihovem nastopu, ki ga prinaša ta konec tedna.
Še nekaj kratkih novic:
Češka pošta se je poklonila spominu na slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in v sredo v njegov spomin izdala priložnostni znamki. Pobuda za to je v Plečnikovem letu prišla s slovenskega veleposlaništva v Pragi. Plečnik je na Češkem najbolj poznan kot stvaritelj cerkve Srca Jezusovega in po preureditvi Praškega gradu.
V soboto, 3. junija, je v Ljudskem gledališču „Toša Jovanović“ v Zrenjaninu že enajstič zapovrstjo potekala prireditev „Naša slovenska beseda“, literarno srečanje udeležencev dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture, ljubiteljev slovenske kulture ter posameznih slovenskih društev v Republiki Srbiji v organizaciji Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Letos so bile posebne gostje prireditve „Brinke“, ženska vokalna skupina iz Grosupljega. V teh dneh poteka v Zrenjaninu tudi mednarodni zborovski festival „Slobodan Bursać“, kjer se bodo predstavile tako Brinke kot tudi zbor Društva Slovencev „Planika“ .
Danes ob 18:30 se je v Frankfurtu v dvorani športnega kluba začela proslava ob 45. obletnici društva Sava z družabnim večerom in nastopom vokalne skupine JAZZVA, a-capella vokalne skupine, sestavljene iz mladih in dinamičnih umetnikov iz Slovenije. O 45. obletnici društva Sava bomo poročali v prihodnji oddaji.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v minulem tednu obiskal slovensko skupnost v Belgiji in na Nizozemskem. 6. junija 2017 je obiskal lektorat slovenskega jezika na Svobodni univerzi v Bruslju in se srečal z vodstvom univerze. Naslednjega dne, 7. junija, je minister obiskal slovensko promocijsko stojnico pred Evropskim parlamentom. Sledilo je srečanje s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. V kraju Mechelen se je minister srečal s predstavniki gospodarskega in političnega življenja. Naslednjega dne, 8. junija 2017, je minister obiskal rudarski muzej v Maasmechelnu, nato pa se je v Genku srečal s predstavniki slovenskih društev v Belgiji in s predstavniki pevskega zbora Slomšek. Sledil je obisk rezidence veleposlaništva RS v Haagu na Nizozemskem in sprejem za Slovence ob slovenskem dnevu državnosti.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar. Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis. Še dve kratki novici: Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov