Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji smo se najprej srečali z Rokom Roškarjem, doktorjem astrofizike, ki najraje pleza. Sledila sta potomca povojnih izseljencev v Argentino, Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju Buenosairesa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Ob koncu oddaje nam je Luka Klopčič s Svetovnega slovenskega kongresa povedal več o natečaju za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta.
Dr. Rok Roškar je že večji del svojega življenja Slovenec po svetu. Pot ga je peljala od Egipta prek Združenih držav Amerike do Švice, kjer z družino trenutno živi in dela. Doktor astrofizike obožuje plezanje, zato ni nič čudnega, da se v Zuerichu dobro počuti. Vedno pa je zelo lepo priti domov, je povedal Mojci Delač, ki je dr. Roka Roškarja med tokratnim obiskom domovine povabila v naš radijski studio.
Slovenska izseljenska skupnost v Argentini šteje blizu 30 tisoč Slovencev in njihovih potomcev, najmočnejša tako po številu kot tudi po aktivnosti je slovenska povojna emigracija na območju Buenos Airesa. Potomca povojnih izseljencev v Argentino sta tudi Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju BuenosAiresa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Damjan Ahlin, pesnik in prevajalec je pred kratkim postal tudi predsednik Slovenske kulturne akcije- krovne kulturne organizacije argentinskih Slovencev. Prav v prvih poletnih dneh sta zakonca Ahlin Pirc vnovič obiskala Slovenijo in Lili Brunec ju je ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
Mladi tako pri nas kot tudi po svetu berejo vedno manj. Tudi zato se pri Svetovnem slovenskem kongresu trudijo, da bi jih spodbudili h kulturnemu ustvarjanju, ki je z branjem neločljivo povezano. Sploh tiste, ki neposrednega stika z domovino nimajo več ali pa ga nikoli niti niso imeli. Zato so ponovno pripravili natečaj za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, nam je povedal strokovni sodelavec svetovnega slovenskega kongresa, Luka Klopčič.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med 20. in 23. junijem na obisku v Kanadi. Na čelu gospodarske delegacije iz Slovenije se je najprej srečal z vodstvom in člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice v Torontu, nato pa je sodeloval na Slovensko-kanadskem turistično-gospodarskem forumu. V četrtek je obiskal slovensko skupnost v Montrealu, danes pa se je udeležil Slovenskega dne v kanadski prestolnici Ottawi, posvečenega 25-letnici kanadskega mednarodnega priznanja Slovenije ter 150-letnici kanadske državnosti.
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je do 29. Junija na ogled razstava del slikarke Irene Hribar Schmidt iz Kanade, ki nosi naslov Brezmejne poti II. Razstavljena dela si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8. In 16. uro.
Svetovni slovenski kongres vas vabi tudi na III. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in iz Slovenije, ki bo 4. Julija potekala v Ljubljani na Institutu Jožef Stefan.
Jutri bo v dvorcu svetega Vaclava v Tišnovu v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi nastopila zasedba Ingenium Ensemble, ki je bila ustanovljena leta 2009 v Ljubljani. Zasedba je leta 2015 prejela zlati red za izstopajoče dosežke v voklani glasbi.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji smo se najprej srečali z Rokom Roškarjem, doktorjem astrofizike, ki najraje pleza. Sledila sta potomca povojnih izseljencev v Argentino, Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju Buenosairesa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Ob koncu oddaje nam je Luka Klopčič s Svetovnega slovenskega kongresa povedal več o natečaju za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta.
Dr. Rok Roškar je že večji del svojega življenja Slovenec po svetu. Pot ga je peljala od Egipta prek Združenih držav Amerike do Švice, kjer z družino trenutno živi in dela. Doktor astrofizike obožuje plezanje, zato ni nič čudnega, da se v Zuerichu dobro počuti. Vedno pa je zelo lepo priti domov, je povedal Mojci Delač, ki je dr. Roka Roškarja med tokratnim obiskom domovine povabila v naš radijski studio.
Slovenska izseljenska skupnost v Argentini šteje blizu 30 tisoč Slovencev in njihovih potomcev, najmočnejša tako po številu kot tudi po aktivnosti je slovenska povojna emigracija na območju Buenos Airesa. Potomca povojnih izseljencev v Argentino sta tudi Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju BuenosAiresa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Damjan Ahlin, pesnik in prevajalec je pred kratkim postal tudi predsednik Slovenske kulturne akcije- krovne kulturne organizacije argentinskih Slovencev. Prav v prvih poletnih dneh sta zakonca Ahlin Pirc vnovič obiskala Slovenijo in Lili Brunec ju je ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
Mladi tako pri nas kot tudi po svetu berejo vedno manj. Tudi zato se pri Svetovnem slovenskem kongresu trudijo, da bi jih spodbudili h kulturnemu ustvarjanju, ki je z branjem neločljivo povezano. Sploh tiste, ki neposrednega stika z domovino nimajo več ali pa ga nikoli niti niso imeli. Zato so ponovno pripravili natečaj za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, nam je povedal strokovni sodelavec svetovnega slovenskega kongresa, Luka Klopčič.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med 20. in 23. junijem na obisku v Kanadi. Na čelu gospodarske delegacije iz Slovenije se je najprej srečal z vodstvom in člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice v Torontu, nato pa je sodeloval na Slovensko-kanadskem turistično-gospodarskem forumu. V četrtek je obiskal slovensko skupnost v Montrealu, danes pa se je udeležil Slovenskega dne v kanadski prestolnici Ottawi, posvečenega 25-letnici kanadskega mednarodnega priznanja Slovenije ter 150-letnici kanadske državnosti.
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je do 29. Junija na ogled razstava del slikarke Irene Hribar Schmidt iz Kanade, ki nosi naslov Brezmejne poti II. Razstavljena dela si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8. In 16. uro.
Svetovni slovenski kongres vas vabi tudi na III. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in iz Slovenije, ki bo 4. Julija potekala v Ljubljani na Institutu Jožef Stefan.
Jutri bo v dvorcu svetega Vaclava v Tišnovu v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi nastopila zasedba Ingenium Ensemble, ki je bila ustanovljena leta 2009 v Ljubljani. Zasedba je leta 2015 prejela zlati red za izstopajoče dosežke v voklani glasbi.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov