Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaterim je lahko domovina tudi svet, dom pa zgolj prostor, v katerem trenutno živijo. Jezikovne pregrade so vedno manjše, enako velja za razdalje – tako za tiste med ljudmi kot tudi tiste med državami. Zato naj meje, o katerih v zadnjem mesecu toliko govorimo, obstajajo bolj na papirju kot pa med ljudmi. V današnji oddaji ste najprej srečali Mirando Rumino, ki zelo dobro ponazarja idejo državljanke sveta, čeprav trenutno živi v Londonu. Za njo nam je Atilla Kovač z Inštituta za narodnostna vprašanja povedal več o preseljevanju Slovencev iz Dobrovnika čez ocean, oddajo pa smo zaključili s pogovorom z asistentom in doktorskim kandidatom na ekonomski fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu, Janom Lukšičem.
Slikarka, vizualna umetnica, ambasadorka miru in še marsikaj Miranda Rumina je doma povsod, kjer se počuti dobro. Dobro se počuti tam, kamor jo pripelje usoda. A nikakor ne pusti, da bi jo ta vodila kamorkoli. Zato ne preseneča, da ne pripada nobeni državi, je naša sogovornica dala jasno vedeti že kar na začetku pogovora.
Za nekaj minut se selimo v Prekmurje. Spoznali bomo zgodbo dvojezičnega naselja Dobrovnik, iz katerega se je skozi zgodovino po svetu izselilo veliko krajanov in krajank, zato izseljenskih zgodb tam ne manjka. Raziskuje jih dr. Attila Kovač z Inštituta za narodnostna vprašanja, Enota v Lendavi, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač . V 20. Stoletju je izseljevanje iz Dobrovnika potekalo v treh delih. Prvi je trajal do začetka prve svetovne vojne, med njim so se iz Dobrovnika največ izseljevali v Severno Ameriko, prvenstveno v ZDA.
Številni slovenski znanstveniki po svetu nizajo opazne uspehe na različnih področjih in tudi Jan Lukšič sodi med njih. Je asistent in doktorski kandidat na ekonomski fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu , njegov doktorski študij ekonomije pa zajema analizo davčnih politik in politik različnih transferjev na državni in na primerjalni – meddržavni ravni. Jana Lukšiča je med nedavnim strokovnim obiskom domovine pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta se ozrla k začetkom njegove izobraževalne poti v tujini.
Še nekaj kratkih novic:
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o razrešitvi dosedanje in imenovanju nove državne sekretarke na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od 14. julija 2017 to funkcijo opravlja dr. Aleksandra Pivec.
V nedeljo, 23. Julija se začenja poletna šola Slovenščina malo drugače v organizaciji Slovenske izseljenske matice. Tabor bomo obiskali tudi mi, reportaži od tam boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Nekaterim je lahko domovina tudi svet, dom pa zgolj prostor, v katerem trenutno živijo. Jezikovne pregrade so vedno manjše, enako velja za razdalje – tako za tiste med ljudmi kot tudi tiste med državami. Zato naj meje, o katerih v zadnjem mesecu toliko govorimo, obstajajo bolj na papirju kot pa med ljudmi. V današnji oddaji ste najprej srečali Mirando Rumino, ki zelo dobro ponazarja idejo državljanke sveta, čeprav trenutno živi v Londonu. Za njo nam je Atilla Kovač z Inštituta za narodnostna vprašanja povedal več o preseljevanju Slovencev iz Dobrovnika čez ocean, oddajo pa smo zaključili s pogovorom z asistentom in doktorskim kandidatom na ekonomski fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu, Janom Lukšičem.
Slikarka, vizualna umetnica, ambasadorka miru in še marsikaj Miranda Rumina je doma povsod, kjer se počuti dobro. Dobro se počuti tam, kamor jo pripelje usoda. A nikakor ne pusti, da bi jo ta vodila kamorkoli. Zato ne preseneča, da ne pripada nobeni državi, je naša sogovornica dala jasno vedeti že kar na začetku pogovora.
Za nekaj minut se selimo v Prekmurje. Spoznali bomo zgodbo dvojezičnega naselja Dobrovnik, iz katerega se je skozi zgodovino po svetu izselilo veliko krajanov in krajank, zato izseljenskih zgodb tam ne manjka. Raziskuje jih dr. Attila Kovač z Inštituta za narodnostna vprašanja, Enota v Lendavi, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač . V 20. Stoletju je izseljevanje iz Dobrovnika potekalo v treh delih. Prvi je trajal do začetka prve svetovne vojne, med njim so se iz Dobrovnika največ izseljevali v Severno Ameriko, prvenstveno v ZDA.
Številni slovenski znanstveniki po svetu nizajo opazne uspehe na različnih področjih in tudi Jan Lukšič sodi med njih. Je asistent in doktorski kandidat na ekonomski fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu , njegov doktorski študij ekonomije pa zajema analizo davčnih politik in politik različnih transferjev na državni in na primerjalni – meddržavni ravni. Jana Lukšiča je med nedavnim strokovnim obiskom domovine pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta se ozrla k začetkom njegove izobraževalne poti v tujini.
Še nekaj kratkih novic:
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o razrešitvi dosedanje in imenovanju nove državne sekretarke na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od 14. julija 2017 to funkcijo opravlja dr. Aleksandra Pivec.
V nedeljo, 23. Julija se začenja poletna šola Slovenščina malo drugače v organizaciji Slovenske izseljenske matice. Tabor bomo obiskali tudi mi, reportaži od tam boste lahko prisluhnili v eni izmed prihodnjih oddaj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo tudi tokrat preplet zgodb in prispevkov, povezanih z našimi rojaki v tujini. Pogovarjali se bomo z urednikom slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo v Argentini Mirkom Vasletom, ki je tudi aktivni član slovenske skupnosti v Buenos Airesu, gostili pa bomo tudi podjetnico iz Nurnberga Sonjo Roškar, ki je tudi predsednica novoustanovljenega slovenskega poslovnega društva v tem delu Nemčije. Izvedeli boste, kako so Slovenci v New Yorku minulo nedeljo praznovali sto letnico tamkajšnje slovenske cerkve Sv. Cirila, ki je ne le versko marveč tudi kulturno središče newyorških Slovencev. Zabeležili bomo tudi 30 letnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je ob tej obletnici pripravil tudi mednarodno konferenco o raziskovanju slovenskega izseljenstva ter novih vsebinah in pristopih pri preučevanju tega področja. Trideset let pa potekajo tudi tradicionalne folkloriade – srečanja slovenskih folklornih skupin iz Nemčije, ki se bodo jutri zbrale v Ingolstadtu. Preverili bomo, kako tečejo še zadnje priprave in kakšno je vzdušje pred jutrišnjo prireditvijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov