Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Neveljaven email naslov