Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratno oddajo smo začeli s kulinariko, ki jo je z Dolenjske Nejc Šeruga popeljal v Brooklyn v New Yorku. Argentinska Slovenka Helena Klemenc je Slovenijo obiskala prvič – zaradi razstave njenih likovnih del, ki so na ogled v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu. Bili smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Ob koncu oddaje pa ste lahko slišali, kako bo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Muenchna jutri s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja.
Nejc Šeruga prihaja iz družine, ki kulinariko dobro razume. Njegovi starši in sestra imajo turistično kmetijo z dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da se je na področju vrhunske kulinarike želel preizkusiti tudi sam. Njegova pot je z Dolenjske vodila v ZDA, kjer je spoznal svojo ženo Maggie. Zdaj živi v Brooklynu in kuha Newyorčanom.
V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo slovenske likovne umetnice Helene Klemenc iz Argentine. To je njena prva razstava v Sloveniji in sploh prvi obisk domovine njenih prednikov. V Šentvidu je na ogled 25 njenih slik v različnih tehnikah. Razstavo je obiskala tudi Lili Brunec in se s slikarko Heleno Klemenc pogovarjala o njenem ustvarjanju in tudi občutenju domovine prednikov ob prvem obisku Slovenije, beseda pa je najprej stekla o njenem likovnem izobraževanju v Buenos Airesu.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Razstava prikazuje široko ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se srečale in prekrižale v begunstvu. Razstavo so sooblikovali trije avtorji – Helena Jaklitsch, Lenart Rihar in Helena Janežič, ki so oblikovali tudi knjigo oziroma katalog ob razstavi. Po razstavi se je skupaj s soavtorico Heleno Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice sprehodila Lili Brunec.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna bo s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja, društvo je bilo namreč ustanovljeno 21. julija 1992. V teh letih se je spreminjalo in razvijalo, letos so pomladili tudi vodstvo društva. Nova predsednica je Daniela Zver , ki se je že rodila v Nemčiji in že vrsto let vodi tudi društveno folklorno skupino. V pogovoru z Lili Brunec je Daniela Zver nekaj več povedala o praznovanju 25. obletnice, najprej pa se je ozrla k začetkom društvenega delovanja .
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju in Univerzo v Mariboru organizira 5. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od četrtka, 12. do petka, 13. oktobra v Mariboru in v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani www.slokongres.si.
Predmet Slovenski jezik z elementi nacionalne kulture so osnovne šole v Srbiji uvedle kot izbirni predmet v prvem in drugem razredu. Predmet je namenjen predvsem učencem, ki so pripadniki slovenske narodne manjšine v Srbiji, k pouku pa so vabljeni tudi drugi. V tem šolskem letu pouka še ne bodo izvajali, saj potekajo priprave za kakovosten začetek v naslednjem letu, so sporočili iz Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji.
Evropski dan jezikov vsako leto praznujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Tokrat so ga z učenci dopolnilnega pouka slovenščine obeležili v Otroški knjižnici Borik. Učenci slovenščine so učencem 6. razreda Osnovne šole Branko Ćopić predstavili pesmi slovenskih pesnikov Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Po recitacijah so se obiskovalci razdelili v skupine, vsaka skupina je imela »pouk« z učenci, ki se že nekaj let učijo slovenščino. Razložili so jim pomen pesmi, predstavili so jim slovensko abecedo, naučili pa so jih tudi nekaterih slovenskih besed.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo smo začeli s kulinariko, ki jo je z Dolenjske Nejc Šeruga popeljal v Brooklyn v New Yorku. Argentinska Slovenka Helena Klemenc je Slovenijo obiskala prvič – zaradi razstave njenih likovnih del, ki so na ogled v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu. Bili smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Ob koncu oddaje pa ste lahko slišali, kako bo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Muenchna jutri s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja.
Nejc Šeruga prihaja iz družine, ki kulinariko dobro razume. Njegovi starši in sestra imajo turistično kmetijo z dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da se je na področju vrhunske kulinarike želel preizkusiti tudi sam. Njegova pot je z Dolenjske vodila v ZDA, kjer je spoznal svojo ženo Maggie. Zdaj živi v Brooklynu in kuha Newyorčanom.
V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo slovenske likovne umetnice Helene Klemenc iz Argentine. To je njena prva razstava v Sloveniji in sploh prvi obisk domovine njenih prednikov. V Šentvidu je na ogled 25 njenih slik v različnih tehnikah. Razstavo je obiskala tudi Lili Brunec in se s slikarko Heleno Klemenc pogovarjala o njenem ustvarjanju in tudi občutenju domovine prednikov ob prvem obisku Slovenije, beseda pa je najprej stekla o njenem likovnem izobraževanju v Buenos Airesu.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Razstava prikazuje široko ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se srečale in prekrižale v begunstvu. Razstavo so sooblikovali trije avtorji – Helena Jaklitsch, Lenart Rihar in Helena Janežič, ki so oblikovali tudi knjigo oziroma katalog ob razstavi. Po razstavi se je skupaj s soavtorico Heleno Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice sprehodila Lili Brunec.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna bo s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja, društvo je bilo namreč ustanovljeno 21. julija 1992. V teh letih se je spreminjalo in razvijalo, letos so pomladili tudi vodstvo društva. Nova predsednica je Daniela Zver , ki se je že rodila v Nemčiji in že vrsto let vodi tudi društveno folklorno skupino. V pogovoru z Lili Brunec je Daniela Zver nekaj več povedala o praznovanju 25. obletnice, najprej pa se je ozrla k začetkom društvenega delovanja .
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju in Univerzo v Mariboru organizira 5. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od četrtka, 12. do petka, 13. oktobra v Mariboru in v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani www.slokongres.si.
Predmet Slovenski jezik z elementi nacionalne kulture so osnovne šole v Srbiji uvedle kot izbirni predmet v prvem in drugem razredu. Predmet je namenjen predvsem učencem, ki so pripadniki slovenske narodne manjšine v Srbiji, k pouku pa so vabljeni tudi drugi. V tem šolskem letu pouka še ne bodo izvajali, saj potekajo priprave za kakovosten začetek v naslednjem letu, so sporočili iz Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji.
Evropski dan jezikov vsako leto praznujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Tokrat so ga z učenci dopolnilnega pouka slovenščine obeležili v Otroški knjižnici Borik. Učenci slovenščine so učencem 6. razreda Osnovne šole Branko Ćopić predstavili pesmi slovenskih pesnikov Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Po recitacijah so se obiskovalci razdelili v skupine, vsaka skupina je imela »pouk« z učenci, ki se že nekaj let učijo slovenščino. Razložili so jim pomen pesmi, predstavili so jim slovensko abecedo, naučili pa so jih tudi nekaterih slovenskih besed.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo tudi tokrat preplet zgodb in prispevkov, povezanih z našimi rojaki v tujini. Pogovarjali se bomo z urednikom slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo v Argentini Mirkom Vasletom, ki je tudi aktivni član slovenske skupnosti v Buenos Airesu, gostili pa bomo tudi podjetnico iz Nurnberga Sonjo Roškar, ki je tudi predsednica novoustanovljenega slovenskega poslovnega društva v tem delu Nemčije. Izvedeli boste, kako so Slovenci v New Yorku minulo nedeljo praznovali sto letnico tamkajšnje slovenske cerkve Sv. Cirila, ki je ne le versko marveč tudi kulturno središče newyorških Slovencev. Zabeležili bomo tudi 30 letnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je ob tej obletnici pripravil tudi mednarodno konferenco o raziskovanju slovenskega izseljenstva ter novih vsebinah in pristopih pri preučevanju tega področja. Trideset let pa potekajo tudi tradicionalne folkloriade – srečanja slovenskih folklornih skupin iz Nemčije, ki se bodo jutri zbrale v Ingolstadtu. Preverili bomo, kako tečejo še zadnje priprave in kakšno je vzdušje pred jutrišnjo prireditvijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov