Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci.
Najprej ste v oddaji lahko izvedeli, da je Pošta Slovenije je prav danes, v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Slišali ste zgodbo Helene Klersy, ki je na naš radio iz Nemčije prišla na prakso in pomagala tudi pri ustvarjanju naše oddaje. V soboto je godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Tradicijo ohranja tudi Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta, ki ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skozi dolga štiri desetletja.
Pošta Slovenije je izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci in kjer še danes živijo slovenski jezik, kultura in pripadnost. Seveda pa bodo ti motivi kar najbolje prikazovali vez Slovenije z vsemi tistimi Slovenci, ki živijo izven naših meja. Prva znamka je posvečena Slovencem v Argentini, o ideji in pobudi zanjo pa smo se pogovarjali z magistro Simono Koser Šavora z oddelka tržnega komuniciranja in filatelije na Pošti Slovenije.
Zgodba Helene Klersy je malce drugačna od tistih, ki jih običajno slišite v naši oddaji. Rojena je bila v Nemčiji in tam tudi že od rojstva živi. Slovensko govori tekoče, ker je njena mama Slovenka. Tudi doma govorita po slovensko, veliko pa se je naučila pri dopolnilnem pouku Slovenščine, kjer jo poučuje Mira Delavec Touhami, ki je tudi že bila gostja v naši oddaji. Helena je teden dni preživela na našem radiu, kjer je opravljala šolsko prakso. Najprej smo nadobudno petnajstletnico vprašali kako se je zgodilo, da je njena mama odšla v Nemčijo.
V soboto bo godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Mednje sodi tudi Slovensko planinsko društvo na Predarlskem, v soboto pa se bodo ob tej priložnosti spomnili tudi začetkov delovanja društva, ki združuje Slovence že štiri desetletja. Nekaj podrobnosti o jutrišnjem martinovanju je v pogovoru z Lili Brunec nanizal predsednik društva Srečko Kovačič.
Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skoti dolga desetletja. Zdaj je krmilo vodenja društva prevzela že druga generacija Slovencev, ki živijo v Ingolstadtu in čeprav se število članov z leti manjša, si prizadevajo za ohranitev številnih sekcij, prdvsem folklorne. Ob obletnici štirih desetletij delovanja pripravljajo bogato kulturno prireditev. Novi predsednik slovenskega društva Lastovka Roland Majcen je v pogovoru z Lili Brunec na kratko povedal, kako bodo jutri zaznamovali pomembno obletnico društva, najprej pa se je ozrl k začetkom organiziranega delovanja slovenske skupnosti v Ingolstadtu.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec se bosta 18. novembra udeležila slovesnosti ob jubilejni 70. obletnici obstoja in delovanja Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki.
Od 14. do 17. novembra bo v Pragi v organizacijo Slovenskega društva Jože Plečnik potekal tradicionalni 3. pesniški festival ‘Mladi mesec’. Nastopile bodo tri slovenske pesnice – Miriam Drev, Meta Kušar ter Alenka Jensterle-Doležal. Dogodek bo potekal v okviru Katedre za južnoslovanske in balkanistične študije Filozofske fakultete v Pragi. V okviru literarnega festivala so bodo zvrstili dva literarna večera v Pragi in eden v Novi Paki. Dogodek bo popestril kulturno ponudbo v Pragi in širil odmevnost slovenske literature in kulture v češkem okolju. Več o njem najdete na spletni strani slovenskega društva Jože Plečnik.
Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si.
Na isti povezavi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu najdete tudi nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati in kandidatke iz Slovenije in tujine, ki so med 1.11.2016 in 31.10.2017 uspešno zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali tujini. Natečaj je odprt do 1.decembra 2017.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci.
Najprej ste v oddaji lahko izvedeli, da je Pošta Slovenije je prav danes, v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Slišali ste zgodbo Helene Klersy, ki je na naš radio iz Nemčije prišla na prakso in pomagala tudi pri ustvarjanju naše oddaje. V soboto je godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Tradicijo ohranja tudi Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta, ki ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skozi dolga štiri desetletja.
Pošta Slovenije je izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci in kjer še danes živijo slovenski jezik, kultura in pripadnost. Seveda pa bodo ti motivi kar najbolje prikazovali vez Slovenije z vsemi tistimi Slovenci, ki živijo izven naših meja. Prva znamka je posvečena Slovencem v Argentini, o ideji in pobudi zanjo pa smo se pogovarjali z magistro Simono Koser Šavora z oddelka tržnega komuniciranja in filatelije na Pošti Slovenije.
Zgodba Helene Klersy je malce drugačna od tistih, ki jih običajno slišite v naši oddaji. Rojena je bila v Nemčiji in tam tudi že od rojstva živi. Slovensko govori tekoče, ker je njena mama Slovenka. Tudi doma govorita po slovensko, veliko pa se je naučila pri dopolnilnem pouku Slovenščine, kjer jo poučuje Mira Delavec Touhami, ki je tudi že bila gostja v naši oddaji. Helena je teden dni preživela na našem radiu, kjer je opravljala šolsko prakso. Najprej smo nadobudno petnajstletnico vprašali kako se je zgodilo, da je njena mama odšla v Nemčijo.
V soboto bo godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Mednje sodi tudi Slovensko planinsko društvo na Predarlskem, v soboto pa se bodo ob tej priložnosti spomnili tudi začetkov delovanja društva, ki združuje Slovence že štiri desetletja. Nekaj podrobnosti o jutrišnjem martinovanju je v pogovoru z Lili Brunec nanizal predsednik društva Srečko Kovačič.
Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skoti dolga desetletja. Zdaj je krmilo vodenja društva prevzela že druga generacija Slovencev, ki živijo v Ingolstadtu in čeprav se število članov z leti manjša, si prizadevajo za ohranitev številnih sekcij, prdvsem folklorne. Ob obletnici štirih desetletij delovanja pripravljajo bogato kulturno prireditev. Novi predsednik slovenskega društva Lastovka Roland Majcen je v pogovoru z Lili Brunec na kratko povedal, kako bodo jutri zaznamovali pomembno obletnico društva, najprej pa se je ozrl k začetkom organiziranega delovanja slovenske skupnosti v Ingolstadtu.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec se bosta 18. novembra udeležila slovesnosti ob jubilejni 70. obletnici obstoja in delovanja Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki.
Od 14. do 17. novembra bo v Pragi v organizacijo Slovenskega društva Jože Plečnik potekal tradicionalni 3. pesniški festival ‘Mladi mesec’. Nastopile bodo tri slovenske pesnice – Miriam Drev, Meta Kušar ter Alenka Jensterle-Doležal. Dogodek bo potekal v okviru Katedre za južnoslovanske in balkanistične študije Filozofske fakultete v Pragi. V okviru literarnega festivala so bodo zvrstili dva literarna večera v Pragi in eden v Novi Paki. Dogodek bo popestril kulturno ponudbo v Pragi in širil odmevnost slovenske literature in kulture v češkem okolju. Več o njem najdete na spletni strani slovenskega društva Jože Plečnik.
Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si.
Na isti povezavi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu najdete tudi nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati in kandidatke iz Slovenije in tujine, ki so med 1.11.2016 in 31.10.2017 uspešno zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali tujini. Natečaj je odprt do 1.decembra 2017.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Te dni je na daljšem obisku v Sloveniji dejavna članica slovenske skupnosti v Avstraliji Tania Smrdel in povabili smo jo v naš studio. Za oddajo Slovencem po svetu je Tania, ki je bila rojena v Sydneyu, strnila vtise o domovini svojih staršev in pripovedovala o dejavnosti naših rojakov na peti celini. Argentinska Slovenka Amalia Perez Molek se ukvarja s slikarstvom. V pogovoru je predstavila svoje ustvarjalno delo in posebej poudarila skrb za ohranjanje slovenščine. Naša gostja je tudi Pia Bajlo Suhy članica slovenskega društva Lipa Zadar. V oddaji namenjamo nekaj pozornosti tudi 100- letnici rojstva Ameriškega Slovenca -kralja ameriške polke – Frankiea Yankovica.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov