Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci.
Najprej ste v oddaji lahko izvedeli, da je Pošta Slovenije je prav danes, v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Slišali ste zgodbo Helene Klersy, ki je na naš radio iz Nemčije prišla na prakso in pomagala tudi pri ustvarjanju naše oddaje. V soboto je godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Tradicijo ohranja tudi Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta, ki ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skozi dolga štiri desetletja.
Pošta Slovenije je izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci in kjer še danes živijo slovenski jezik, kultura in pripadnost. Seveda pa bodo ti motivi kar najbolje prikazovali vez Slovenije z vsemi tistimi Slovenci, ki živijo izven naših meja. Prva znamka je posvečena Slovencem v Argentini, o ideji in pobudi zanjo pa smo se pogovarjali z magistro Simono Koser Šavora z oddelka tržnega komuniciranja in filatelije na Pošti Slovenije.
Zgodba Helene Klersy je malce drugačna od tistih, ki jih običajno slišite v naši oddaji. Rojena je bila v Nemčiji in tam tudi že od rojstva živi. Slovensko govori tekoče, ker je njena mama Slovenka. Tudi doma govorita po slovensko, veliko pa se je naučila pri dopolnilnem pouku Slovenščine, kjer jo poučuje Mira Delavec Touhami, ki je tudi že bila gostja v naši oddaji. Helena je teden dni preživela na našem radiu, kjer je opravljala šolsko prakso. Najprej smo nadobudno petnajstletnico vprašali kako se je zgodilo, da je njena mama odšla v Nemčijo.
V soboto bo godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Mednje sodi tudi Slovensko planinsko društvo na Predarlskem, v soboto pa se bodo ob tej priložnosti spomnili tudi začetkov delovanja društva, ki združuje Slovence že štiri desetletja. Nekaj podrobnosti o jutrišnjem martinovanju je v pogovoru z Lili Brunec nanizal predsednik društva Srečko Kovačič.
Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skoti dolga desetletja. Zdaj je krmilo vodenja društva prevzela že druga generacija Slovencev, ki živijo v Ingolstadtu in čeprav se število članov z leti manjša, si prizadevajo za ohranitev številnih sekcij, prdvsem folklorne. Ob obletnici štirih desetletij delovanja pripravljajo bogato kulturno prireditev. Novi predsednik slovenskega društva Lastovka Roland Majcen je v pogovoru z Lili Brunec na kratko povedal, kako bodo jutri zaznamovali pomembno obletnico društva, najprej pa se je ozrl k začetkom organiziranega delovanja slovenske skupnosti v Ingolstadtu.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec se bosta 18. novembra udeležila slovesnosti ob jubilejni 70. obletnici obstoja in delovanja Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki.
Od 14. do 17. novembra bo v Pragi v organizacijo Slovenskega društva Jože Plečnik potekal tradicionalni 3. pesniški festival ‘Mladi mesec’. Nastopile bodo tri slovenske pesnice – Miriam Drev, Meta Kušar ter Alenka Jensterle-Doležal. Dogodek bo potekal v okviru Katedre za južnoslovanske in balkanistične študije Filozofske fakultete v Pragi. V okviru literarnega festivala so bodo zvrstili dva literarna večera v Pragi in eden v Novi Paki. Dogodek bo popestril kulturno ponudbo v Pragi in širil odmevnost slovenske literature in kulture v češkem okolju. Več o njem najdete na spletni strani slovenskega društva Jože Plečnik.
Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si.
Na isti povezavi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu najdete tudi nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati in kandidatke iz Slovenije in tujine, ki so med 1.11.2016 in 31.10.2017 uspešno zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali tujini. Natečaj je odprt do 1.decembra 2017.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci.
Najprej ste v oddaji lahko izvedeli, da je Pošta Slovenije je prav danes, v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Slišali ste zgodbo Helene Klersy, ki je na naš radio iz Nemčije prišla na prakso in pomagala tudi pri ustvarjanju naše oddaje. V soboto je godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Tradicijo ohranja tudi Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta, ki ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skozi dolga štiri desetletja.
Pošta Slovenije je izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci in kjer še danes živijo slovenski jezik, kultura in pripadnost. Seveda pa bodo ti motivi kar najbolje prikazovali vez Slovenije z vsemi tistimi Slovenci, ki živijo izven naših meja. Prva znamka je posvečena Slovencem v Argentini, o ideji in pobudi zanjo pa smo se pogovarjali z magistro Simono Koser Šavora z oddelka tržnega komuniciranja in filatelije na Pošti Slovenije.
Zgodba Helene Klersy je malce drugačna od tistih, ki jih običajno slišite v naši oddaji. Rojena je bila v Nemčiji in tam tudi že od rojstva živi. Slovensko govori tekoče, ker je njena mama Slovenka. Tudi doma govorita po slovensko, veliko pa se je naučila pri dopolnilnem pouku Slovenščine, kjer jo poučuje Mira Delavec Touhami, ki je tudi že bila gostja v naši oddaji. Helena je teden dni preživela na našem radiu, kjer je opravljala šolsko prakso. Najprej smo nadobudno petnajstletnico vprašali kako se je zgodilo, da je njena mama odšla v Nemčijo.
V soboto bo godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Mednje sodi tudi Slovensko planinsko društvo na Predarlskem, v soboto pa se bodo ob tej priložnosti spomnili tudi začetkov delovanja društva, ki združuje Slovence že štiri desetletja. Nekaj podrobnosti o jutrišnjem martinovanju je v pogovoru z Lili Brunec nanizal predsednik društva Srečko Kovačič.
Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skoti dolga desetletja. Zdaj je krmilo vodenja društva prevzela že druga generacija Slovencev, ki živijo v Ingolstadtu in čeprav se število članov z leti manjša, si prizadevajo za ohranitev številnih sekcij, prdvsem folklorne. Ob obletnici štirih desetletij delovanja pripravljajo bogato kulturno prireditev. Novi predsednik slovenskega društva Lastovka Roland Majcen je v pogovoru z Lili Brunec na kratko povedal, kako bodo jutri zaznamovali pomembno obletnico društva, najprej pa se je ozrl k začetkom organiziranega delovanja slovenske skupnosti v Ingolstadtu.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec se bosta 18. novembra udeležila slovesnosti ob jubilejni 70. obletnici obstoja in delovanja Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki.
Od 14. do 17. novembra bo v Pragi v organizacijo Slovenskega društva Jože Plečnik potekal tradicionalni 3. pesniški festival ‘Mladi mesec’. Nastopile bodo tri slovenske pesnice – Miriam Drev, Meta Kušar ter Alenka Jensterle-Doležal. Dogodek bo potekal v okviru Katedre za južnoslovanske in balkanistične študije Filozofske fakultete v Pragi. V okviru literarnega festivala so bodo zvrstili dva literarna večera v Pragi in eden v Novi Paki. Dogodek bo popestril kulturno ponudbo v Pragi in širil odmevnost slovenske literature in kulture v češkem okolju. Več o njem najdete na spletni strani slovenskega društva Jože Plečnik.
Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si.
Na isti povezavi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu najdete tudi nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati in kandidatke iz Slovenije in tujine, ki so med 1.11.2016 in 31.10.2017 uspešno zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali tujini. Natečaj je odprt do 1.decembra 2017.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Neveljaven email naslov