Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega praznika, Martinovega.

V soboto bo za ustvarjalce oddaje Okence v Slovenijo, slovenske radijske oddaje v argentinskem Buenos Airesu, pomemben dan. S posebno, jubilejno oddajo bodo namreč obeležili svojo 30-letnico. Oddaja je na sporedu vsako soboto med 13. in 14. uro po argentinskem času, jutri pa se bo začela deset minut prej, torej ob 12. uri in 50 minut. In to še ni vse Jubilejna oddaja Okence v Slovenijo bo potekala iz studia Radia Slovenija. Mojca Delač je tik pred odhodom v Slovenijo poklicala dolgoletnega urednika oddaje, Mirka Vasleta, ki je pri radijskem povezovanju obeh dežel, Slovenije in Argentine, aktiven že od samega začetka oddaje. In tako, kot smo radijci navajeni, kreativni adrenalin in pričakovanje, pred oddajo, ki teče v živo, naraščata.

Po enem mesecu, ko je češki predsednik Miloš Zeman na slovesnosti podelil posthumno odlikovanje Tomaša Masaryka slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, so njegovi dediči to veliko priznanje zaupali v hrambo Plečnikovi hiši v Ljubljani. S tem dejanjem po besedah dedičev njegovo priznanje posvečajo prav vsem v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Poklicali smo v Prago, kjer že leta uspešno deluje Slovensko društvo Jože Plečnik. Njegov predsednik Iztok Toplak nam je povedal, da se Plečnikove dediščine še kako zavedajo tudi na Češkem.

Ta teden so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani predstavili publikacijo za kulturo, znanost in izobraževanje Slovenika, ki izhaja pod okriljem slovenske skupnosti v Srbiji. Do zdaj sta izšli dve številki Slovenike, dostopni v elektronski obliki, tokrat pa so to dvojezično znanstveno revijo v Ljubljani predstavili tudi v knjižni obliki. Na predstavitvi je bila Lili Brunec.

Tudi na Malti,  državi s približno 400 tisoč prebivalci je delo in dom našlo kar precej Slovencev. Pred kratkim so ustanovili tudi slovensko društvo, ki ga vodi Jure Rejec, ki  živi in dela na Malti štiri leta. Prav on je bil tudi glavni pobudnik za ustanovitev slovenskega društva. Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega vinogradniškega praznika, Martinovega. Predsednika novega slovenskega društva je na Malto poklicala Lili Brunec. Jure Rejec je ustanovni občni zbor društva opisal takole:

V soboto 11. novembra se ni martinovalo le po Sloveniji, ampak tudi sredi Sredozemlja, natančneje na otoku Malta. Člani slovenske izseljenske skupnosti pa niso praznovali le rojstva novega letnika vina, ki so ga ob tej priložnosti pripeljali iz domovine, ampak tudi uradno splavitev Društva Slovencev na Malti ‘’Vitez’’.

V baru nedaleč stran od morja v kraju Bugibba na severu Malte je bilo prešerno kot že dolgo ne. Približno 30 Slovencev in njihovih družinskih članov se je zbralo na dogodku, na katerem se je nazdravljalo z žlahtno kapljico v podobi istrskega refoška in dolenjskega cvička, mize pa so bile obložene z domačimi mlinci, rdečim zeljem in seveda nepogrešljivimi martinovimi racami.

Še preden se je preverilo kakšen nadev je skrivala pečena perjad, je predsednik in glavni pobudnik društva, Jure Rejec, v nagovoru pojasnil, da je slovenska skupnost na Malti v zadnjih letih postala vse bolj številčna in obenem tudi vse bolj povezana, zato je bilo organiziranje v podobi društva nekakšen logični korak. ”Z društvi sem se z veseljem ukvarjal že kot študent, zato sem si rekel zakaj pa ne,” je dejal Rejec. ”Moram priznati, da prav brez težav ni šlo. Dobro veste, kako potekajo tukaj stvari: pošlješ elektronsko sporočilo pa noben ne odpiše; pokličeš pa se noben ne javi. Še ženo sem angažiral, ker ima malteški potni list in govori malteško. Se tolažim, da je to pomagalo.”

Po ”boju” z malteško birokracijo je nazadnje luč sveta le ugledalo prostovoljno in neprofitno društvo, v okviru katerega bodo Slovenci brez dvoma lažje uresničili skupne potrebe in interese. Med gosti je bil tudi častni konzul Republike Slovenije na Malti, g. Nicholas Baldacchino, ki je bil pobudi za društvo naklonjen že od vsega začetka in mu je izrazil nadaljno podporo.

Rejec je nekaj besed namenil tudi spletni strani Malta.si, ki bo Slovencem, ki so se na otoško državo že preselili bodisi o tem razmišljajo, prav gotovo v veliko pomoč. Ob tem je potrebno tudi omeniti, da gre za prvo različico strani, kajti Gašper Žibrek, rojak, ki je zaslužen za stran, že ima načrt za razširitev in vsebinsko in vizualno obogatitev strani.

V razpravi, ki bi jo lahko opredelili kot točko dnevnega reda ”razno” in je trajala dolgo v noč, je marsikateri član društva izrazil pripravljenost za organiziranje dogodkov in aktivnosti v letu 2018. ”Če ima kdo kakšno idejo, kar z besedo na dan,” je povedal Denis Turner, blagajnik društva. ”Morda bi lahko nekaj organizirali za tiste, ki se prihodnje leto selijo na Malto. Bi recimo najeli avtobus z odprto streho, kajti tako jim lahko v nekaj urah pokažemo skoraj cel otok. Bodo dobili dobro sliko kje so se znašli pa še kakšen uporaben napotek bodo slišali.”

V naslednjih nekaj tednih bodo malteški Slovenci staknili glave in se dogovorili, kaj bi bilo dobro organizirati. Vsi morebitni interesenti lahko društvo kontaktirate na elektronskem naslovu info@malta.si.

Še nekaj kratkih novic:

Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo udeležila konference o evropskih manjšinah in regijah, v katerih slednje živijo in delujejo v Bruslju, ki jo organizira Federativna zveza evropskih narodnosti. Državna sekretarka bo sodelovala na panelni razpravi o vlogi narodnih skupnosti in jezikovnih skupin v demografskih spremembah ter čezmejnem gospodarskem in socialnem razvoju. V luči tega dogodka je namen konference promovirati sodelovanje manjšin in regij med seboj s ciljem izmenjave dobrih praks in pridobivanja podpore za evropsko državljansko pobudo »Minority SafePack Initiative«.

4. decembra društvo Slovenska izseljenska matica odpira razstavo otroških likovnih del natečaja Iz mnogih dežel. Na razstavi sodelujejo otroci, stari od 4 do 16 leta iz Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Nemčije, Srbije, Poljske in Slovenije. Dela so nastala po motivih dveh zgodb Louisa Adamiča – Ko je zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen  je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si

24. novembra so člani Kulturnega društva Slovencev dr. France Prešeren v Šibeniku proslavili 20. obletnico delovanja. Slavnostno prireditev, ki se je odvila v Mestni knjižnjici Juraj Šižgorić, je najlepše opisal eden od obiskovalcev, ki je rekel, da je društvo preraslo šibeniško knjižnico, saj je bila dvorana tokrat premajhna za vse prisotne.

Člani ‘Združenja prijateljev Slovenije’ so sorojakom in nizozemskim prijateljem Slovenije predstavili pripravo nekaj značilnih slovenskih dobrot. V soboto, 25. novembra, so v Rijswijku kuhinjo tamkajšnjega mladinskega centra napolnili udeleženci letošnje ‘kuharije’. Med njimi je bila tudi nova slovenska veleposlanica Sanja Štiglic, ki se je tokrat prvič pridružila njihovemu srečanju.