Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika.
Oddajo smo začeli blizu Sarajeva, kjer prebiva Andrej Brezigar, upokojeni strojnik in inovator. Njegova življenjska pot je nadvse zanimiva, seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je prišlo do tega, da je odšel iz Slovenije.
Kot smo v naši oddaji že poročali, je v začetku novembra izšla prva priložnostna znamka nove serije Slovenci po svetu, ki je posvečena Slovencem v Argentini. Med predlogi, ki so jih zbrali, je bila tudi upodobitev dveh kulinaričnih značilnosti Slovenije in Argentine – potice in čaja mate. Avtorja tega predloga, po katerem so pripravili končni motiv, je Mojca Delač naključno srečala tudi na jubilejni radijski oddaji Slovencev iz Argentine – Okence v Slovenijo. Daniel Lopez Bončina je predstavnik tretje generacije Slovencev v Argentini in v Sloveniji živi že nekaj let.
Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. Ob 145. obletnici njegovega rojstva in 60. obletnici njegove smrti pa se s Plečnikom lahko podrobneje spoznajo tudi v glavnem mestu Srbije. »Jože Plečnik, arhitekt: Ljubljana-Praga-Beograd« se imenuje prireditev, pri kateri sta moči združila nacionalna sveta slovenske in češke narodne manjšine v Srbiji in s katerim želijo med drugim opozoriti tudi na to, da je imel Plečnik več načrtov za Srbijo in da ena od njegovih stvaritev stoji tudi v Beogradu. Iz srbske prestolnice je poročal Boštjan Anžin.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za prosto dostopni spletni tečaj za vse , ki bi se radi samostojno naučili osnovnih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta s Centra za slovenščino Tjaša Alič je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila novi spletni tečaj, najprej pa se je ozrla k pobudi za tak tečaj na spletu.
Še nekaj kratkih novic:
V petek, 22. decembra 2017, bo v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 potekal 2. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga v okviru meseca znanosti organizirata Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek je namenjen predstavitvi najpomembnejših dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v tujini. V obliki tematskih panelov bodo tokrat predstavljena področja okolje, zgodovina in filozofija, računalništvo in umetna inteligenca, medicina, arhitektura in oblikovanje ter materiali in kemija. Cilj dogodka je vzpostavitev in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci, ki svojo znanstveno-raziskovalno dejavnost opravljajo v Sloveniji.
Danes ob 14:00 uri so v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naši rojaki iz Tuzle odprli razstavo regionalne likovne kolonije.
Arhivist in informatik mag. Sebastian Kočar je opravil zanimivo analizo zadnjega popisa prebivalstva v Avstraliji in osvežil podatke o nekaterih značilnostih slovenske skupnosti v tej državi. Glede na rezultate popisa prebivalstva Avstralije v letu 2016, izvedenega v avgustu 2016 ocenjuje, da v Avstraliji živi med 18.000 in 19.000 prebivalcev slovenskega porekla. Tistih, ki so pri vprašanju o njihovem poreklu kot prvi odgovor navedli “Slovenci” (primarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 10.000. Tistih, ki so pri istem vprašanju kot drugi odgovor navedli “Slovenci” (sekundarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 8.000. Poleg teh se je v Sloveniji rodilo še nekaj več kot 1.000 oseb, živečih v Avstraliji, ki pa se ne identificirajo kot Slovenci.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika.
Oddajo smo začeli blizu Sarajeva, kjer prebiva Andrej Brezigar, upokojeni strojnik in inovator. Njegova življenjska pot je nadvse zanimiva, seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je prišlo do tega, da je odšel iz Slovenije.
Kot smo v naši oddaji že poročali, je v začetku novembra izšla prva priložnostna znamka nove serije Slovenci po svetu, ki je posvečena Slovencem v Argentini. Med predlogi, ki so jih zbrali, je bila tudi upodobitev dveh kulinaričnih značilnosti Slovenije in Argentine – potice in čaja mate. Avtorja tega predloga, po katerem so pripravili končni motiv, je Mojca Delač naključno srečala tudi na jubilejni radijski oddaji Slovencev iz Argentine – Okence v Slovenijo. Daniel Lopez Bončina je predstavnik tretje generacije Slovencev v Argentini in v Sloveniji živi že nekaj let.
Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. Ob 145. obletnici njegovega rojstva in 60. obletnici njegove smrti pa se s Plečnikom lahko podrobneje spoznajo tudi v glavnem mestu Srbije. »Jože Plečnik, arhitekt: Ljubljana-Praga-Beograd« se imenuje prireditev, pri kateri sta moči združila nacionalna sveta slovenske in češke narodne manjšine v Srbiji in s katerim želijo med drugim opozoriti tudi na to, da je imel Plečnik več načrtov za Srbijo in da ena od njegovih stvaritev stoji tudi v Beogradu. Iz srbske prestolnice je poročal Boštjan Anžin.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za prosto dostopni spletni tečaj za vse , ki bi se radi samostojno naučili osnovnih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta s Centra za slovenščino Tjaša Alič je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila novi spletni tečaj, najprej pa se je ozrla k pobudi za tak tečaj na spletu.
Še nekaj kratkih novic:
V petek, 22. decembra 2017, bo v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 potekal 2. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga v okviru meseca znanosti organizirata Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek je namenjen predstavitvi najpomembnejših dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v tujini. V obliki tematskih panelov bodo tokrat predstavljena področja okolje, zgodovina in filozofija, računalništvo in umetna inteligenca, medicina, arhitektura in oblikovanje ter materiali in kemija. Cilj dogodka je vzpostavitev in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci, ki svojo znanstveno-raziskovalno dejavnost opravljajo v Sloveniji.
Danes ob 14:00 uri so v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naši rojaki iz Tuzle odprli razstavo regionalne likovne kolonije.
Arhivist in informatik mag. Sebastian Kočar je opravil zanimivo analizo zadnjega popisa prebivalstva v Avstraliji in osvežil podatke o nekaterih značilnostih slovenske skupnosti v tej državi. Glede na rezultate popisa prebivalstva Avstralije v letu 2016, izvedenega v avgustu 2016 ocenjuje, da v Avstraliji živi med 18.000 in 19.000 prebivalcev slovenskega porekla. Tistih, ki so pri vprašanju o njihovem poreklu kot prvi odgovor navedli “Slovenci” (primarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 10.000. Tistih, ki so pri istem vprašanju kot drugi odgovor navedli “Slovenci” (sekundarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 8.000. Poleg teh se je v Sloveniji rodilo še nekaj več kot 1.000 oseb, živečih v Avstraliji, ki pa se ne identificirajo kot Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar. Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis. Še dve kratki novici: Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov