Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med Slovenci po vsem svetu z njihovimi zgodbami, ki ne poznajo meja.
Oblaki prekrivajo našo deželo. Nadpovprečno visoke temperature, pomanjkanje sonca in cepiva proti gripi ter očitno približevanje parlamentarnih volitev so teme, ki jih tako vreme in tak čas prinašata. Brez skrbi, v naši oddaji nismo o tem. Smo pa o tistih pravih oblakih, ki so lahko tudi znanstveno raziskovalni izziv, pravi Mojca Delač. Lili Brunec vam je predstavila 24. zimsko šolo slovenskega jezika, ki je pred vrati in trud za ohranitev slovenske zgodovine in kulture s pomočjo Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev – tako imenovanega HASA. Za konec pa še v Češke Budjejovice, kjer Špela Pavlin spremlja svojega moža Žigo, slovenskega hokejskega reprezentanta in razmišlja o prednostih in slabostih življenja v tujini.
Ste se že kdaj zazrli proti nebu in opazovali oblake? Za nekatere romantika, za druge čudo narave, za tretje – znanstveno-raziskovalni izziv. Med slednje spada tudi dr. Blaž Gasparini, ki v tujini živi že šest let. Švico bodo zdaj zamenjale Združene države Amerike, med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pa ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Zima je vsaj na papirju tu, z njo pa tudi 24. Zimska šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let pripravljajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik filozofske fakultete v Ljubljani. Letos na pričakujejo približno 40 tečajnikov iz tujine, med njimi jih bo tudi nekaj s slovenskimi koreninami. Sicer pa je nekaj več podrobnosti o tem dvotedenskem intenzivnem tečaju slovenščine v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
V Sydneju v Avstraliji se že več let trudijo za ohranitev slovenske zgodovine in kulture tudi s pomočjo Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev – HASA, ki so ga ustanovili pred 15 timi leti. Zbiranje arhivskega gradiva je vez med preteklostjo in sedanjostjo, ki jo želijo pokazati tudi mlajšim generacijam, poudarja Marta Magajna iz Sydneya, dolgoletna sodelavka HASE, ki je bila na rednem občnem zboru izvoljena za predsednico Izvršnega odbora za Novi južni Wells. Za letos si je zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev v Sydneyu zadal tudi novo nalogo, je v pogovoru z Lili Brunec povedala Marta Magajna. Najprej pa je beseda stekla o vremenu, ki je v poletni Avstraliji tik pred iztekom leta postreglo z nenavadno visokimi temperaturami.
Življenje vrhunskih športnikov je povezano s selitvami. Tak način življenja ni enostaven, a je sestavni del tega posla. To pa pomeni, da morajo tak način življenja sprejeti tudi njihovi družinski člani. Tudi če morda na začetku sploh niso pomislili na to. Špela Pavlin trenutno živi v Čeških Budjejovicah, kjer njen mož, slovenski hokejski reprezentant Žiga Pavlin igra hokej pri domačem klubu. Prepotovala sta veliko, preživela marsikaj in Špela dodaja, da sta iz vsega tega vedno znala potegniti tisto najboljše. Je pa res, da vsega tega ni niti slučajno pričakovala. In iz tega vedno znala potegniti tisto najboljše, doda. Smo pa zato v naši domovini ponosni na čisto vse naše športnike, ki našo državo predstavljajo na najboljši možni način. Hvala njim in vsem tistim, ki z njimi delijo to včasih zares ne najbolj enostavno življenje. Za Špelo in Žiga pa smo tokrat dvignili tudi slovenske zastave s Siddharto!
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Med Slovenci po vsem svetu z njihovimi zgodbami, ki ne poznajo meja.
Oblaki prekrivajo našo deželo. Nadpovprečno visoke temperature, pomanjkanje sonca in cepiva proti gripi ter očitno približevanje parlamentarnih volitev so teme, ki jih tako vreme in tak čas prinašata. Brez skrbi, v naši oddaji nismo o tem. Smo pa o tistih pravih oblakih, ki so lahko tudi znanstveno raziskovalni izziv, pravi Mojca Delač. Lili Brunec vam je predstavila 24. zimsko šolo slovenskega jezika, ki je pred vrati in trud za ohranitev slovenske zgodovine in kulture s pomočjo Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev – tako imenovanega HASA. Za konec pa še v Češke Budjejovice, kjer Špela Pavlin spremlja svojega moža Žigo, slovenskega hokejskega reprezentanta in razmišlja o prednostih in slabostih življenja v tujini.
Ste se že kdaj zazrli proti nebu in opazovali oblake? Za nekatere romantika, za druge čudo narave, za tretje – znanstveno-raziskovalni izziv. Med slednje spada tudi dr. Blaž Gasparini, ki v tujini živi že šest let. Švico bodo zdaj zamenjale Združene države Amerike, med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pa ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Zima je vsaj na papirju tu, z njo pa tudi 24. Zimska šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let pripravljajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik filozofske fakultete v Ljubljani. Letos na pričakujejo približno 40 tečajnikov iz tujine, med njimi jih bo tudi nekaj s slovenskimi koreninami. Sicer pa je nekaj več podrobnosti o tem dvotedenskem intenzivnem tečaju slovenščine v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.
V Sydneju v Avstraliji se že več let trudijo za ohranitev slovenske zgodovine in kulture tudi s pomočjo Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev – HASA, ki so ga ustanovili pred 15 timi leti. Zbiranje arhivskega gradiva je vez med preteklostjo in sedanjostjo, ki jo želijo pokazati tudi mlajšim generacijam, poudarja Marta Magajna iz Sydneya, dolgoletna sodelavka HASE, ki je bila na rednem občnem zboru izvoljena za predsednico Izvršnega odbora za Novi južni Wells. Za letos si je zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev v Sydneyu zadal tudi novo nalogo, je v pogovoru z Lili Brunec povedala Marta Magajna. Najprej pa je beseda stekla o vremenu, ki je v poletni Avstraliji tik pred iztekom leta postreglo z nenavadno visokimi temperaturami.
Življenje vrhunskih športnikov je povezano s selitvami. Tak način življenja ni enostaven, a je sestavni del tega posla. To pa pomeni, da morajo tak način življenja sprejeti tudi njihovi družinski člani. Tudi če morda na začetku sploh niso pomislili na to. Špela Pavlin trenutno živi v Čeških Budjejovicah, kjer njen mož, slovenski hokejski reprezentant Žiga Pavlin igra hokej pri domačem klubu. Prepotovala sta veliko, preživela marsikaj in Špela dodaja, da sta iz vsega tega vedno znala potegniti tisto najboljše. Je pa res, da vsega tega ni niti slučajno pričakovala. In iz tega vedno znala potegniti tisto najboljše, doda. Smo pa zato v naši domovini ponosni na čisto vse naše športnike, ki našo državo predstavljajo na najboljši možni način. Hvala njim in vsem tistim, ki z njimi delijo to včasih zares ne najbolj enostavno življenje. Za Špelo in Žiga pa smo tokrat dvignili tudi slovenske zastave s Siddharto!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov