Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

12.01.2018


Med Slovenci po vsem svetu z njihovimi zgodbami, ki ne poznajo meja.

Oblaki prekrivajo našo deželo. Nadpovprečno visoke temperature, pomanjkanje sonca in cepiva proti gripi ter očitno približevanje parlamentarnih volitev so teme, ki jih tako vreme in tak čas prinašata. Brez skrbi, v naši oddaji nismo o tem. Smo pa o tistih pravih oblakih, ki so lahko tudi znanstveno raziskovalni izziv, pravi Mojca Delač. Lili Brunec vam je predstavila 24. zimsko šolo slovenskega jezika, ki je pred vrati in trud za ohranitev slovenske zgodovine in kulture s pomočjo Zgodovinskega arhiva  avstralskih Slovencev – tako imenovanega HASA. Za konec pa še v Češke Budjejovice, kjer Špela Pavlin spremlja svojega moža Žigo, slovenskega hokejskega reprezentanta in razmišlja o prednostih in slabostih življenja v tujini.

Ste se že kdaj zazrli proti nebu in opazovali oblake? Za nekatere romantika, za druge čudo narave, za tretje – znanstveno-raziskovalni izziv. Med slednje spada tudi dr. Blaž Gasparini, ki v tujini živi že šest let. Švico bodo zdaj zamenjale Združene države Amerike, med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pa ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač.

Zima je vsaj na papirju tu, z njo pa tudi  24. Zimska šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let pripravljajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik filozofske fakultete v Ljubljani. Letos na pričakujejo približno 40 tečajnikov iz tujine, med njimi jih bo tudi nekaj s slovenskimi koreninami. Sicer pa je nekaj več podrobnosti o  tem dvotedenskem intenzivnem tečaju slovenščine v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.

V Sydneju v Avstraliji se že več let trudijo za ohranitev  slovenske zgodovine in kulture tudi s pomočjo Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev – HASA, ki so ga ustanovili pred 15 timi leti. Zbiranje arhivskega gradiva je vez med preteklostjo in sedanjostjo, ki jo želijo pokazati tudi mlajšim generacijam, poudarja Marta Magajna iz Sydneya, dolgoletna sodelavka HASE, ki je bila na rednem občnem zboru izvoljena za predsednico Izvršnega odbora za Novi južni Wells. Za letos si je zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev v Sydneyu zadal tudi novo nalogo, je v pogovoru z Lili Brunec povedala Marta Magajna. Najprej pa je beseda stekla o vremenu, ki je v poletni Avstraliji tik pred iztekom leta postreglo z nenavadno visokimi temperaturami.

Življenje vrhunskih športnikov je povezano s selitvami. Tak način življenja ni enostaven, a je sestavni del tega posla. To pa pomeni, da morajo tak način življenja sprejeti tudi njihovi družinski člani. Tudi če morda na začetku sploh niso pomislili na to. Špela Pavlin trenutno živi v Čeških Budjejovicah, kjer njen mož, slovenski hokejski reprezentant Žiga Pavlin igra hokej pri domačem klubu. Prepotovala sta veliko, preživela marsikaj in Špela dodaja, da sta iz vsega tega vedno znala potegniti tisto najboljše. Je pa res, da vsega tega ni niti slučajno pričakovala. In iz tega vedno znala potegniti tisto najboljše, doda. Smo pa zato v naši domovini ponosni na čisto vse naše športnike, ki našo državo predstavljajo na najboljši možni način. Hvala njim in vsem tistim, ki z njimi delijo to včasih zares ne najbolj enostavno življenje. Za Špelo in Žiga pa smo tokrat dvignili tudi slovenske zastave s Siddharto!


Slovencem po svetu

889 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

12.01.2018


Med Slovenci po vsem svetu z njihovimi zgodbami, ki ne poznajo meja.

Oblaki prekrivajo našo deželo. Nadpovprečno visoke temperature, pomanjkanje sonca in cepiva proti gripi ter očitno približevanje parlamentarnih volitev so teme, ki jih tako vreme in tak čas prinašata. Brez skrbi, v naši oddaji nismo o tem. Smo pa o tistih pravih oblakih, ki so lahko tudi znanstveno raziskovalni izziv, pravi Mojca Delač. Lili Brunec vam je predstavila 24. zimsko šolo slovenskega jezika, ki je pred vrati in trud za ohranitev slovenske zgodovine in kulture s pomočjo Zgodovinskega arhiva  avstralskih Slovencev – tako imenovanega HASA. Za konec pa še v Češke Budjejovice, kjer Špela Pavlin spremlja svojega moža Žigo, slovenskega hokejskega reprezentanta in razmišlja o prednostih in slabostih življenja v tujini.

Ste se že kdaj zazrli proti nebu in opazovali oblake? Za nekatere romantika, za druge čudo narave, za tretje – znanstveno-raziskovalni izziv. Med slednje spada tudi dr. Blaž Gasparini, ki v tujini živi že šest let. Švico bodo zdaj zamenjale Združene države Amerike, med njegovim nedavnim obiskom v Sloveniji pa ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač.

Zima je vsaj na papirju tu, z njo pa tudi  24. Zimska šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let pripravljajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik filozofske fakultete v Ljubljani. Letos na pričakujejo približno 40 tečajnikov iz tujine, med njimi jih bo tudi nekaj s slovenskimi koreninami. Sicer pa je nekaj več podrobnosti o  tem dvotedenskem intenzivnem tečaju slovenščine v pogovoru z Lili Brunec povedala vodja programa Branka Gradišar.

V Sydneju v Avstraliji se že več let trudijo za ohranitev  slovenske zgodovine in kulture tudi s pomočjo Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev – HASA, ki so ga ustanovili pred 15 timi leti. Zbiranje arhivskega gradiva je vez med preteklostjo in sedanjostjo, ki jo želijo pokazati tudi mlajšim generacijam, poudarja Marta Magajna iz Sydneya, dolgoletna sodelavka HASE, ki je bila na rednem občnem zboru izvoljena za predsednico Izvršnega odbora za Novi južni Wells. Za letos si je zgodovinski arhiv avstralskih Slovencev v Sydneyu zadal tudi novo nalogo, je v pogovoru z Lili Brunec povedala Marta Magajna. Najprej pa je beseda stekla o vremenu, ki je v poletni Avstraliji tik pred iztekom leta postreglo z nenavadno visokimi temperaturami.

Življenje vrhunskih športnikov je povezano s selitvami. Tak način življenja ni enostaven, a je sestavni del tega posla. To pa pomeni, da morajo tak način življenja sprejeti tudi njihovi družinski člani. Tudi če morda na začetku sploh niso pomislili na to. Špela Pavlin trenutno živi v Čeških Budjejovicah, kjer njen mož, slovenski hokejski reprezentant Žiga Pavlin igra hokej pri domačem klubu. Prepotovala sta veliko, preživela marsikaj in Špela dodaja, da sta iz vsega tega vedno znala potegniti tisto najboljše. Je pa res, da vsega tega ni niti slučajno pričakovala. In iz tega vedno znala potegniti tisto najboljše, doda. Smo pa zato v naši domovini ponosni na čisto vse naše športnike, ki našo državo predstavljajo na najboljši možni način. Hvala njim in vsem tistim, ki z njimi delijo to včasih zares ne najbolj enostavno življenje. Za Špelo in Žiga pa smo tokrat dvignili tudi slovenske zastave s Siddharto!


02.09.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


26.08.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


19.08.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


12.08.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


05.08.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


29.07.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


22.07.2016

Življenje v Turčiji je bilo za večino ljudi normalno že naslednji dan

Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar. Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis. Še dve kratki novici: Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.


15.07.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.07.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.07.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


17.06.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


10.06.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


03.06.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


27.05.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


20.05.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


13.05.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


06.05.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


29.04.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


22.04.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.04.2016

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


Stran 22 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov