Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo zavili k slovenskim rojakom v Nemčijo, Bosno in Hercegovino in Srbijo, ustavili pa smo se tudi na Dunaju
Najprej se podajamo v Nemčijo, kjer se je v organizaciji slovenskega društva Triglav v Stuttgartu začel tradicionalni 22. Posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, pevskih zborov in folklornih skupin iz vse Nemčije, na posvetu pa sodelujejo tudi predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Zbralo se je skoraj 70 udeležencev, srečanje pa je priložnost za izmenjavo mnenj in razprave o perečih vprašanjih, ki zanimajo slovenske zdomce v Nemčiji. Med drugim predavatelji zbrane seznanjajo s temami s področja rezidentstva, šolstva in izobraževanja, gospodarstva, arhivistike, pa tudi z aktualnostmi s konzularnega področja. Na Posvetu vzporedno s predavanji potekajo tudi delavnice, ki se jih udeležujejo predvsem mladi Slovenci iz Nemčije in pridobivajo nova znanja v retoriki, dramatiki, zborovskem petju in slovenskem ljudskem plesu.
Zaznamovali smo tudi 20-letnico delovanja slovenskega društva Triglav iz Banjaluke. Jubilej Slovenci v Banjaluki praznujejo s slovesno prireditvijo, ki se je udeležuje tudi minister za Slovence po svetu Gorazd žmavc, ki opravlja tekoče posle. O zaznamovanju te pomembne obletnice društva Triglav iz Banjaluke in o življenju Slovencev na tem območju je nekaj več povedala dolgoletna predsednica slovenskega društva Triglav Marija Grbić.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi približno 5000 slovenskih rojakov, ki se združujejo v 15 slovenskih društvih. Tam poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, za učenje slovenskega jezika pa je zanimanje vsako leto večje. V okviru slovenske šole pripravljajo tudi veliko projektov, pridružili so se tudi slovenski Noči knjige s projektom beremo s Slovenijo za otroke, učence dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Druženje je tridnevno, poteka pa ta konec tedna v Rumi, nam je povedala učiteljica slovenskega jezika in kulture v Srbiji Rut Zlobec.
Pogovarjali smo se tudi s predsednikom slovenskega društva Emona iz Rume Zoranom Jovičićem, ki je tudi član nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, v Rumi pa poučuje tudi slovenščino. Tam živi skoraj tristo Slovencev in njihovih potomcev, ki pripadajo že tretji, četrti generaciji slovenskih rojakov. Na to območje v Vojvodini so namreč Slovenci začeli prihajati že ob koncu 19. stoletja predvsem kot rudarji. Zoran Jovičić je predstavil bogato dejavnost slovenskega društva v Rumi, ki bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja in aktualno dogajanje v slovenski skupnosti v tem vojvodinskem mestu.
Pozornost smo namenili tudi slovenskemu vrtcu, ki bo jeseni začel delovati na Dunaju. Gre za prvi slovenski dvojezični vrtec, ki sodi v projekt Iniciative za slovenski vrtec – ta deluje kot društvo. Vodi jo Natalija Svetina, ki je v začetku tega tedna pripravila tudi informativni dan za vse zainteresirane starše.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokrat smo zavili k slovenskim rojakom v Nemčijo, Bosno in Hercegovino in Srbijo, ustavili pa smo se tudi na Dunaju
Najprej se podajamo v Nemčijo, kjer se je v organizaciji slovenskega društva Triglav v Stuttgartu začel tradicionalni 22. Posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, pevskih zborov in folklornih skupin iz vse Nemčije, na posvetu pa sodelujejo tudi predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Zbralo se je skoraj 70 udeležencev, srečanje pa je priložnost za izmenjavo mnenj in razprave o perečih vprašanjih, ki zanimajo slovenske zdomce v Nemčiji. Med drugim predavatelji zbrane seznanjajo s temami s področja rezidentstva, šolstva in izobraževanja, gospodarstva, arhivistike, pa tudi z aktualnostmi s konzularnega področja. Na Posvetu vzporedno s predavanji potekajo tudi delavnice, ki se jih udeležujejo predvsem mladi Slovenci iz Nemčije in pridobivajo nova znanja v retoriki, dramatiki, zborovskem petju in slovenskem ljudskem plesu.
Zaznamovali smo tudi 20-letnico delovanja slovenskega društva Triglav iz Banjaluke. Jubilej Slovenci v Banjaluki praznujejo s slovesno prireditvijo, ki se je udeležuje tudi minister za Slovence po svetu Gorazd žmavc, ki opravlja tekoče posle. O zaznamovanju te pomembne obletnice društva Triglav iz Banjaluke in o življenju Slovencev na tem območju je nekaj več povedala dolgoletna predsednica slovenskega društva Triglav Marija Grbić.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi približno 5000 slovenskih rojakov, ki se združujejo v 15 slovenskih društvih. Tam poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, za učenje slovenskega jezika pa je zanimanje vsako leto večje. V okviru slovenske šole pripravljajo tudi veliko projektov, pridružili so se tudi slovenski Noči knjige s projektom beremo s Slovenijo za otroke, učence dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Druženje je tridnevno, poteka pa ta konec tedna v Rumi, nam je povedala učiteljica slovenskega jezika in kulture v Srbiji Rut Zlobec.
Pogovarjali smo se tudi s predsednikom slovenskega društva Emona iz Rume Zoranom Jovičićem, ki je tudi član nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, v Rumi pa poučuje tudi slovenščino. Tam živi skoraj tristo Slovencev in njihovih potomcev, ki pripadajo že tretji, četrti generaciji slovenskih rojakov. Na to območje v Vojvodini so namreč Slovenci začeli prihajati že ob koncu 19. stoletja predvsem kot rudarji. Zoran Jovičić je predstavil bogato dejavnost slovenskega društva v Rumi, ki bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja in aktualno dogajanje v slovenski skupnosti v tem vojvodinskem mestu.
Pozornost smo namenili tudi slovenskemu vrtcu, ki bo jeseni začel delovati na Dunaju. Gre za prvi slovenski dvojezični vrtec, ki sodi v projekt Iniciative za slovenski vrtec – ta deluje kot društvo. Vodi jo Natalija Svetina, ki je v začetku tega tedna pripravila tudi informativni dan za vse zainteresirane starše.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov