Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod.
V tokratni oddaji smo se skupaj z eno izmed treh nagrajenk 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu pogovarjali o zanimivem fenomenu težav, ki se pojavijo ob vrnitvi v domovino. Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod, saj se v domovini počutijo kot tujci. Obiskali smo podelitev nagrad 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred mikrofon smo povabili vse tri nagrajenke in tako predstavljamo tudi tri zgodbe, ki kličejo po nadaljnjem raziskovanju. Na Švedsko pa smo poklicali doktorico Majo Marušič, ki se ukvarja z raziskavami v medicini in ob prostem času išče lisice. Ne čisto prave.
Sredi tedna so v Ljubljani razglasili prejemnike in prejemnice nagrad že 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Letos je na natečaj prispelo skupno 23 nalog, od tega 8 na temo Slovencev po svetu. Med slednjimi so podelili tri nagrade, in sicer prvi in drugo nagrado ter posebno nagrado za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija. Vse tri nagrajenke in pa vsebine njihovega raziskovanja bomo spoznali v nadaljevanju.
Prvo nagrado na letošnjem natečaju je v kategoriji izseljenstvo za svojo doktorsko dizertacijo prejela Mojca Ilc Klun, ki je preučevala, kako so različne tematike slovenskega izseljenstva in migracij vključene v slovenskem izobraževalnem sistemu na nivoju osnovne šole in srednje šole. Koliko in kako se torej šolarji in dijaki učijo o tej tematiki ter kakšna jo njihovo znanje o izseljenstvu. Dr. Mojco Ilc Klun je pred mikrofon naše oddaje povabila Mojca Delač.
2. nagrada 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu je odšla v roke doktorice Alenke Čuš za doktorsko disertacijo z naslovom Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu. Najprej smo jo vprašali, ali je tovrstna nagrada spodbuda za naprej ali bolj dodana vrednost že opravljenemu delu.
Tjaša Leskovšek je svoje diplomsko delo Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini napisala ob zaključku svojega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Splošno znano dejstvo je, da se veliko mladih odloči za selitev iz Slovenije. Manj pa je znano, kaj se dogaja s tistimi, ki se vrnejo in soočijo s težavami, o katerih prav tako ne govori nihče. Pa bi se moral, doda prejemnica posebne nagrade za diplomsko delo na nižji stopnji bolonjskega študija.
Doktorica Maja Marušič, ki ima kljub mladosti in zavidljivi raziskovalni karieri že dva otroka, pravi, da ji je njeno delo zmerom dajalo samozavest ter ji omogočalo udeležbo na konferencah ali strokovnih obiskih v tujini. Zdaj živi na Švedskem, zato smo jo vprašali, ali je selitev v tujino načrtovala že prej, ko je še živela v Sloveniji.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko avstralsko akademsko društvo razpisujeta sofinanciranje v višini 2.000 EUR avstralskemu študentu ali študentki, ki se bo udeležil 2-tedenske 37. Poletne šole slovenskega jezika v mesecu juliju v Sloveniji. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati slovenskih korenin in/ali tisti, ki so aktivni v slovenski skupnosti v Avstraliji ali kako drugače promovirajo Slovenijo. Prijave na razpis za sofinanciranje potovanja so odprte do 15. aprila 2018.
Reki se obeta pomembna pridobitev za krepitev slovenščine: na reški Filozofski fakulteti bo jeseni vendarle odprt slovenski lektorat, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem. Sporazum je bil podpisan 23. marca 2018 na Reki.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) ponuja poletne prakse v Sloveniji, ki trajajo po 10 tednov. Prijavijo se lahko vsi študenti slovenskega rodu. Več informacij dobite po elektronski pošti na naslov info@asef.net.
Svetovni slovenski kongres je pripravil predavanje dr. Dejana Valentinčiča: “S potovanja med avstralskimi Slovenci: O izginjanju stare in nastajanju nove slovenske skupnosti”. Predavanje je potekalo minulo sredo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noči knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v različnih delavnicah. Častna pokroviteljica srečanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparič, ki je učence navduševala v treh delavnicah, častni gost srečanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod.
V tokratni oddaji smo se skupaj z eno izmed treh nagrajenk 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu pogovarjali o zanimivem fenomenu težav, ki se pojavijo ob vrnitvi v domovino. Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod, saj se v domovini počutijo kot tujci. Obiskali smo podelitev nagrad 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred mikrofon smo povabili vse tri nagrajenke in tako predstavljamo tudi tri zgodbe, ki kličejo po nadaljnjem raziskovanju. Na Švedsko pa smo poklicali doktorico Majo Marušič, ki se ukvarja z raziskavami v medicini in ob prostem času išče lisice. Ne čisto prave.
Sredi tedna so v Ljubljani razglasili prejemnike in prejemnice nagrad že 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Letos je na natečaj prispelo skupno 23 nalog, od tega 8 na temo Slovencev po svetu. Med slednjimi so podelili tri nagrade, in sicer prvi in drugo nagrado ter posebno nagrado za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija. Vse tri nagrajenke in pa vsebine njihovega raziskovanja bomo spoznali v nadaljevanju.
Prvo nagrado na letošnjem natečaju je v kategoriji izseljenstvo za svojo doktorsko dizertacijo prejela Mojca Ilc Klun, ki je preučevala, kako so različne tematike slovenskega izseljenstva in migracij vključene v slovenskem izobraževalnem sistemu na nivoju osnovne šole in srednje šole. Koliko in kako se torej šolarji in dijaki učijo o tej tematiki ter kakšna jo njihovo znanje o izseljenstvu. Dr. Mojco Ilc Klun je pred mikrofon naše oddaje povabila Mojca Delač.
2. nagrada 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu je odšla v roke doktorice Alenke Čuš za doktorsko disertacijo z naslovom Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu. Najprej smo jo vprašali, ali je tovrstna nagrada spodbuda za naprej ali bolj dodana vrednost že opravljenemu delu.
Tjaša Leskovšek je svoje diplomsko delo Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini napisala ob zaključku svojega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Splošno znano dejstvo je, da se veliko mladih odloči za selitev iz Slovenije. Manj pa je znano, kaj se dogaja s tistimi, ki se vrnejo in soočijo s težavami, o katerih prav tako ne govori nihče. Pa bi se moral, doda prejemnica posebne nagrade za diplomsko delo na nižji stopnji bolonjskega študija.
Doktorica Maja Marušič, ki ima kljub mladosti in zavidljivi raziskovalni karieri že dva otroka, pravi, da ji je njeno delo zmerom dajalo samozavest ter ji omogočalo udeležbo na konferencah ali strokovnih obiskih v tujini. Zdaj živi na Švedskem, zato smo jo vprašali, ali je selitev v tujino načrtovala že prej, ko je še živela v Sloveniji.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko avstralsko akademsko društvo razpisujeta sofinanciranje v višini 2.000 EUR avstralskemu študentu ali študentki, ki se bo udeležil 2-tedenske 37. Poletne šole slovenskega jezika v mesecu juliju v Sloveniji. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati slovenskih korenin in/ali tisti, ki so aktivni v slovenski skupnosti v Avstraliji ali kako drugače promovirajo Slovenijo. Prijave na razpis za sofinanciranje potovanja so odprte do 15. aprila 2018.
Reki se obeta pomembna pridobitev za krepitev slovenščine: na reški Filozofski fakulteti bo jeseni vendarle odprt slovenski lektorat, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem. Sporazum je bil podpisan 23. marca 2018 na Reki.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) ponuja poletne prakse v Sloveniji, ki trajajo po 10 tednov. Prijavijo se lahko vsi študenti slovenskega rodu. Več informacij dobite po elektronski pošti na naslov info@asef.net.
Svetovni slovenski kongres je pripravil predavanje dr. Dejana Valentinčiča: “S potovanja med avstralskimi Slovenci: O izginjanju stare in nastajanju nove slovenske skupnosti”. Predavanje je potekalo minulo sredo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noči knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v različnih delavnicah. Častna pokroviteljica srečanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparič, ki je učence navduševala v treh delavnicah, častni gost srečanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza.
Tokratna oddaja bo zelo razgibana. V ponedeljek bo godoval Sveti Martin, ki po tradiciji spremeni mošt v vino. Martinovo je praznik druženja, ob katerem se zberejo tudi številni Slovenci na tujem. Pogledali bomo, kaj načrtujejo v Cambridgeu v Angliji in na Predarlskem v Avstriji. Še pred tem pa bomo z zvokom potovali v Srbijo – iz prve roke, torej od učencev, boste slišali, kako poteka dopolnilni pouk slovenščine v Beogradu. Zbrali smo tudi nekatere osebne zgodbe naših srbskih rojakov – o njihovih družinah v Sloveniji in spominih na našo državo. V Novem Sadu pa pripravljajo tradicionalno prireditev Dnevi slovenske kulture, ki združijo Slovence iz vse Srbije, pa tudi goste iz Slovenije.
Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12.leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, irskih šolah ter navadah Ircev.
V oddaji se odpravljamo k rojakom v Severno Makedonijo, kjer so Slovenci v Skopju v začetku tedna proslavili tri desetletja delovanja združenja France Prešeren, obiskal pa jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ustavljamo se na srečanju Mavrica v Subotici, ki je združilo učence slovenskega dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Seznanjamo vas z dogajanem na tem tradicionalnem srečanju slovenskih učencev, izveste pa tudi, kako so v programu sodelovali otroci iz Beograda. Pogovarjali pa smo se tudi z novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v nemškem Tübingenu Petro Seitl.
V oddaji se odpravljamo v Sarajevo, kjer na Filozofski fakulteti sarajevske univerze že vrsto let deluje slovenski lektorat in širi vedenje o slovenskem jeziku, kulturi in literaturi tudi v osrčje Bosne in Hercegovine. Ta teden so na Univerzi pripravili slovesnost ob obletnici slovenskega lektorata in pomembni pridobitvi za študij slovenistike. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Ingolstadtu, ki jih druži društvo Lastovka in so bili minuli konec tedna organizatorji 36. Folkloriade - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Naš gost pa je tudi zgodovinar in eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v ameriškem Clevelandu Joe Valenčič, ki se te dni mudi v Sloveniji.
Tokrat gostimo dr. Nežo Hlebanja in dr. Davida Hazemalija, dva od letošnjih prejemnikov nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu. Dr. Hlebanja je v doktorski nalogi preučevala slovensko skupnost v Braziliji, dr. Hazemali pa položaj Slovencev v Združenih državah Amerike v času izbruha 1. svetovne vojne. Slišali boste tudi reportažo s slovenskih otroških delavnic v Švici in na Predarlskem v Avstriji, ki jih je za tamkajšnje otroke, ki obiskujejo pouk slovenščine, ob dnevu jezikov pripravil njihov učitelj Rajko Tekalec. Otroci so bili nad prav posebnim obiskom iz Slovenije navdušeni. Pogledali pa bomo tudi v Belgijo – v Maasmechelnu bodo namreč praznovali Slovenski dan.
Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.
Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.
V slovenski dopolnilni šoli v Švici je v teh septembrskih dneh zelo živahno. Pouk se je pri njih začel že sredi avgusta, v okviru pouka pa so v Bernu sredi septembra pripravili prireditev ob dnevu jezikov. Z dogajanjem na prireditvi vas seznanjamo v oddaji, pokukali pa smo še v slovensko dopolnilno šolo v Banja Luko, kjer so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico iz Slovenije, seznanjamo vas tudi z jesenskim dogajanjem pri naših rojakih v Bruslju. Odhajamo pa tudi čez lužo. Nadvse dejavni so v teh dneh tudi Slovenci v ameriškem Clevelandu. Pripravili so tradicionalni Festival kranjske klobase, prav zdaj potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu, v nedeljo pa jih čaka še prireditev Vinska trgatev.
Tokrat bomo sklenili pripoved o vračanju dragocene kulturne dediščine prekmurskih izseljencev iz Betlehema v Združenih državah v domovino. Po večmesečni poti prek oceana so namreč pisna gradiva in liturgična oprema od začetka tedna na ogled v Evangeličanskem centru v Murski Soboti. Ker se je novo šolsko leto začelo tudi za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, smo se pozanimali, koliko Slovencev bo dopolnilni pouk obiskovalo letos in v katerih državah je ta organiziran. Slišali boste tudi, kaj je novega med Slovenci na Irskem in na Švedskem.
V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.
Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.
V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .
V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.
V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.
V seriji poletnih portretov predstavljamo Polono Šafarič Tepeš. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sicer pa že skoraj 9 let živi v New Yorku, kjer je sprva preučevala nekatere vrste raka, zdaj pa se posveča preučevanju endometrioze - kronične bolezni žensk, ki povzroča bolečine in neplodnost. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev v New Yorku Northwell išče način, kako endometriozo potrditi s pomočjo preprostega testa na podlagi kapljic menstrualne krvi. Kot pravi, je že od otroštva rada preživljala čas v laboratoriju, če je imela priložnost. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica enakopravnosti spolov. Februarja je ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti v palači Združenih narodov v New Yorku, skupaj z nekaterimi slovenskimi organizacijami in društvi, organizirala okroglo mizo o enakopravnosti spolov.
"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.
V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.
V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.
Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .
Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.
Neveljaven email naslov