Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod.
V tokratni oddaji smo se skupaj z eno izmed treh nagrajenk 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu pogovarjali o zanimivem fenomenu težav, ki se pojavijo ob vrnitvi v domovino. Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod, saj se v domovini počutijo kot tujci. Obiskali smo podelitev nagrad 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred mikrofon smo povabili vse tri nagrajenke in tako predstavljamo tudi tri zgodbe, ki kličejo po nadaljnjem raziskovanju. Na Švedsko pa smo poklicali doktorico Majo Marušič, ki se ukvarja z raziskavami v medicini in ob prostem času išče lisice. Ne čisto prave.
Sredi tedna so v Ljubljani razglasili prejemnike in prejemnice nagrad že 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Letos je na natečaj prispelo skupno 23 nalog, od tega 8 na temo Slovencev po svetu. Med slednjimi so podelili tri nagrade, in sicer prvi in drugo nagrado ter posebno nagrado za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija. Vse tri nagrajenke in pa vsebine njihovega raziskovanja bomo spoznali v nadaljevanju.
Prvo nagrado na letošnjem natečaju je v kategoriji izseljenstvo za svojo doktorsko dizertacijo prejela Mojca Ilc Klun, ki je preučevala, kako so različne tematike slovenskega izseljenstva in migracij vključene v slovenskem izobraževalnem sistemu na nivoju osnovne šole in srednje šole. Koliko in kako se torej šolarji in dijaki učijo o tej tematiki ter kakšna jo njihovo znanje o izseljenstvu. Dr. Mojco Ilc Klun je pred mikrofon naše oddaje povabila Mojca Delač.
2. nagrada 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu je odšla v roke doktorice Alenke Čuš za doktorsko disertacijo z naslovom Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu. Najprej smo jo vprašali, ali je tovrstna nagrada spodbuda za naprej ali bolj dodana vrednost že opravljenemu delu.
Tjaša Leskovšek je svoje diplomsko delo Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini napisala ob zaključku svojega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Splošno znano dejstvo je, da se veliko mladih odloči za selitev iz Slovenije. Manj pa je znano, kaj se dogaja s tistimi, ki se vrnejo in soočijo s težavami, o katerih prav tako ne govori nihče. Pa bi se moral, doda prejemnica posebne nagrade za diplomsko delo na nižji stopnji bolonjskega študija.
Doktorica Maja Marušič, ki ima kljub mladosti in zavidljivi raziskovalni karieri že dva otroka, pravi, da ji je njeno delo zmerom dajalo samozavest ter ji omogočalo udeležbo na konferencah ali strokovnih obiskih v tujini. Zdaj živi na Švedskem, zato smo jo vprašali, ali je selitev v tujino načrtovala že prej, ko je še živela v Sloveniji.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko avstralsko akademsko društvo razpisujeta sofinanciranje v višini 2.000 EUR avstralskemu študentu ali študentki, ki se bo udeležil 2-tedenske 37. Poletne šole slovenskega jezika v mesecu juliju v Sloveniji. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati slovenskih korenin in/ali tisti, ki so aktivni v slovenski skupnosti v Avstraliji ali kako drugače promovirajo Slovenijo. Prijave na razpis za sofinanciranje potovanja so odprte do 15. aprila 2018.
Reki se obeta pomembna pridobitev za krepitev slovenščine: na reški Filozofski fakulteti bo jeseni vendarle odprt slovenski lektorat, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem. Sporazum je bil podpisan 23. marca 2018 na Reki.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) ponuja poletne prakse v Sloveniji, ki trajajo po 10 tednov. Prijavijo se lahko vsi študenti slovenskega rodu. Več informacij dobite po elektronski pošti na naslov info@asef.net.
Svetovni slovenski kongres je pripravil predavanje dr. Dejana Valentinčiča: “S potovanja med avstralskimi Slovenci: O izginjanju stare in nastajanju nove slovenske skupnosti”. Predavanje je potekalo minulo sredo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noči knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v različnih delavnicah. Častna pokroviteljica srečanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparič, ki je učence navduševala v treh delavnicah, častni gost srečanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod.
V tokratni oddaji smo se skupaj z eno izmed treh nagrajenk 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu pogovarjali o zanimivem fenomenu težav, ki se pojavijo ob vrnitvi v domovino. Prepogosto se izkaže, da na ta aspekt repatriacije nismo pripravljeni in da se tisti, ki se vrnejo domov, kmalu odločijo za vnovičen odhod, saj se v domovini počutijo kot tujci. Obiskali smo podelitev nagrad 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred mikrofon smo povabili vse tri nagrajenke in tako predstavljamo tudi tri zgodbe, ki kličejo po nadaljnjem raziskovanju. Na Švedsko pa smo poklicali doktorico Majo Marušič, ki se ukvarja z raziskavami v medicini in ob prostem času išče lisice. Ne čisto prave.
Sredi tedna so v Ljubljani razglasili prejemnike in prejemnice nagrad že 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Letos je na natečaj prispelo skupno 23 nalog, od tega 8 na temo Slovencev po svetu. Med slednjimi so podelili tri nagrade, in sicer prvi in drugo nagrado ter posebno nagrado za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija. Vse tri nagrajenke in pa vsebine njihovega raziskovanja bomo spoznali v nadaljevanju.
Prvo nagrado na letošnjem natečaju je v kategoriji izseljenstvo za svojo doktorsko dizertacijo prejela Mojca Ilc Klun, ki je preučevala, kako so različne tematike slovenskega izseljenstva in migracij vključene v slovenskem izobraževalnem sistemu na nivoju osnovne šole in srednje šole. Koliko in kako se torej šolarji in dijaki učijo o tej tematiki ter kakšna jo njihovo znanje o izseljenstvu. Dr. Mojco Ilc Klun je pred mikrofon naše oddaje povabila Mojca Delač.
2. nagrada 16. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu je odšla v roke doktorice Alenke Čuš za doktorsko disertacijo z naslovom Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu. Najprej smo jo vprašali, ali je tovrstna nagrada spodbuda za naprej ali bolj dodana vrednost že opravljenemu delu.
Tjaša Leskovšek je svoje diplomsko delo Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini napisala ob zaključku svojega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Splošno znano dejstvo je, da se veliko mladih odloči za selitev iz Slovenije. Manj pa je znano, kaj se dogaja s tistimi, ki se vrnejo in soočijo s težavami, o katerih prav tako ne govori nihče. Pa bi se moral, doda prejemnica posebne nagrade za diplomsko delo na nižji stopnji bolonjskega študija.
Doktorica Maja Marušič, ki ima kljub mladosti in zavidljivi raziskovalni karieri že dva otroka, pravi, da ji je njeno delo zmerom dajalo samozavest ter ji omogočalo udeležbo na konferencah ali strokovnih obiskih v tujini. Zdaj živi na Švedskem, zato smo jo vprašali, ali je selitev v tujino načrtovala že prej, ko je še živela v Sloveniji.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko avstralsko akademsko društvo razpisujeta sofinanciranje v višini 2.000 EUR avstralskemu študentu ali študentki, ki se bo udeležil 2-tedenske 37. Poletne šole slovenskega jezika v mesecu juliju v Sloveniji. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati slovenskih korenin in/ali tisti, ki so aktivni v slovenski skupnosti v Avstraliji ali kako drugače promovirajo Slovenijo. Prijave na razpis za sofinanciranje potovanja so odprte do 15. aprila 2018.
Reki se obeta pomembna pridobitev za krepitev slovenščine: na reški Filozofski fakulteti bo jeseni vendarle odprt slovenski lektorat, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem. Sporazum je bil podpisan 23. marca 2018 na Reki.
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) ponuja poletne prakse v Sloveniji, ki trajajo po 10 tednov. Prijavijo se lahko vsi študenti slovenskega rodu. Več informacij dobite po elektronski pošti na naslov info@asef.net.
Svetovni slovenski kongres je pripravil predavanje dr. Dejana Valentinčiča: “S potovanja med avstralskimi Slovenci: O izginjanju stare in nastajanju nove slovenske skupnosti”. Predavanje je potekalo minulo sredo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noči knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v različnih delavnicah. Častna pokroviteljica srečanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparič, ki je učence navduševala v treh delavnicah, častni gost srečanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se lotevamo dveh področij, ki sta Slovenkam in Slovencem blizu: gora in kave. Prva gostja oddaje bo Živa Tavčar, raziskovalka, ki je prehodila celotno alpsko transferzalo. Vse dogodke na poti so zabeležile tudi kamere švicarske televizije. Potem se bomo z Rokom Fabjanom odpravili v brazilsko džunglo, kjer rastejo sorte kave, ki veljajo za najboljše. Rok med njimi izbira tiste, ki so namenjene sladokuscem. Ne zamudite oddaje nocoj po 21. uri zvečer na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov