Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mirtha in Jože Koder sta si dopisovala nekaj let, preden ga je ona prišla obiskat iz Združenih držav v Argentino. Poročena sta že skoraj 40 let.
Matej Rančigaj se je na Facebooku Prvega oglasil ob poslušanju programa in se nato takoj prijazno odzval povabilu Mojce Delač na pogovor o njegovi zgodbi življenja v tujini. Mirtha in Jože Koder sta si dopisovala prek revije in se nato srečala tudi v živo. Mirtha je k njemu v Buenos Aires priletela naravnost iz Združenih držav. Ob koncu oddaje pa vas vabiva še na koncert slovenskih pevskih zborov v Pragi, ki ga pripravlja slovensko društvo Jožeta Plečnika.
Matej Rančigaj je Slovenec po svetu že sedem let. In če navadno ob tem podatku dodamo kraj bivanja, bi zanj lahko rekli, da smo s tem »po svetu« povedali že vse. Zase pravi, da ima že kar nekaj »drugih domov«, in čeprav je zadnja leta baza Capetown v Južnoafriški republiki, smo ga ujeli v Braziliji. In to ob pomoči radijskih valov. Na Facebooku Prvega se nam je namreč oglasil ob poslušanju programa in se nato takoj prijazno odzval povabilu na pogovor o njegovi zgodbi življenja v tujini. Pravzaprav bi morali reči – o zgodbah. Motor, Afrika, glasba, svet, ljudje, kultura. Nekaj sta jih v radijske minute ujela z Mojco Delač, ki je Mateja Rančigaja poklicala v Sao Paolo.
Ko družbenih omrežij še ni bilo, so si ljudje dopisovali. Na papir so napisali sporočilo, ga zložili v kuverto, nanjo nalepili znamko in potem 14 dni čakali, da je prišel odgovor. Če je prišel. Ne, to ni bilo v kameni dobi, ampak pred le nekaj desetletji. Takrat sta si začela dopisovati zdaj že skoraj 40 let poročena zakonca Mirtha in Jože Koder. Ona je živela v ZDA, on pa v Buenos Airesu.
Jutri bo živahno tudi med rojaki v češki prestolnici, v Plečnikovi Cerkvi v Pragi bo na sporedu koncert treh slovenskih pevskih zborov. Več o dogajanju pa predsednik Slovenskega društva Jože Plečnik, gospod Iztok Toplak. Kot je povedal Mojci Delač, bo maj zanje pester.
Še nekaj kratkih novic:
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine in člani Društva Slovencev Triglav so v zadnjih letih obiskali osrednjo Slovenijo, Dolenjsko, Štajersko in Prekmurje. Letos je bil njihov cilj Gorenjska, natančneje Kranj. Odpeljali so se tudi v Ljubljano, kjer so se udeležili pohoda Pot ob žici. Letošnja prireditev je bila že 62., med 30.000 udeleženci, ki so prehodili vsaj del poti, so bili tako tudi banjaluški Slovenci.
10. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in iz Slovenije bo potekala 24. in 25. maja v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik RS Borut Pahor, več informacij pa najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V letu 2018 združenje SIM v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organizirali ustvarjalno poletno šolo za mlade od 10. do 15. leta starosti z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo potekala med 15. in 21. julijem v Murski Soboti. Več informacij prav tako najdete na spletni strani SIM, prijave pa zbirajo do 15. maja.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mirtha in Jože Koder sta si dopisovala nekaj let, preden ga je ona prišla obiskat iz Združenih držav v Argentino. Poročena sta že skoraj 40 let.
Matej Rančigaj se je na Facebooku Prvega oglasil ob poslušanju programa in se nato takoj prijazno odzval povabilu Mojce Delač na pogovor o njegovi zgodbi življenja v tujini. Mirtha in Jože Koder sta si dopisovala prek revije in se nato srečala tudi v živo. Mirtha je k njemu v Buenos Aires priletela naravnost iz Združenih držav. Ob koncu oddaje pa vas vabiva še na koncert slovenskih pevskih zborov v Pragi, ki ga pripravlja slovensko društvo Jožeta Plečnika.
Matej Rančigaj je Slovenec po svetu že sedem let. In če navadno ob tem podatku dodamo kraj bivanja, bi zanj lahko rekli, da smo s tem »po svetu« povedali že vse. Zase pravi, da ima že kar nekaj »drugih domov«, in čeprav je zadnja leta baza Capetown v Južnoafriški republiki, smo ga ujeli v Braziliji. In to ob pomoči radijskih valov. Na Facebooku Prvega se nam je namreč oglasil ob poslušanju programa in se nato takoj prijazno odzval povabilu na pogovor o njegovi zgodbi življenja v tujini. Pravzaprav bi morali reči – o zgodbah. Motor, Afrika, glasba, svet, ljudje, kultura. Nekaj sta jih v radijske minute ujela z Mojco Delač, ki je Mateja Rančigaja poklicala v Sao Paolo.
Ko družbenih omrežij še ni bilo, so si ljudje dopisovali. Na papir so napisali sporočilo, ga zložili v kuverto, nanjo nalepili znamko in potem 14 dni čakali, da je prišel odgovor. Če je prišel. Ne, to ni bilo v kameni dobi, ampak pred le nekaj desetletji. Takrat sta si začela dopisovati zdaj že skoraj 40 let poročena zakonca Mirtha in Jože Koder. Ona je živela v ZDA, on pa v Buenos Airesu.
Jutri bo živahno tudi med rojaki v češki prestolnici, v Plečnikovi Cerkvi v Pragi bo na sporedu koncert treh slovenskih pevskih zborov. Več o dogajanju pa predsednik Slovenskega društva Jože Plečnik, gospod Iztok Toplak. Kot je povedal Mojci Delač, bo maj zanje pester.
Še nekaj kratkih novic:
Učenci dopolnilnega pouka slovenščine in člani Društva Slovencev Triglav so v zadnjih letih obiskali osrednjo Slovenijo, Dolenjsko, Štajersko in Prekmurje. Letos je bil njihov cilj Gorenjska, natančneje Kranj. Odpeljali so se tudi v Ljubljano, kjer so se udeležili pohoda Pot ob žici. Letošnja prireditev je bila že 62., med 30.000 udeleženci, ki so prehodili vsaj del poti, so bili tako tudi banjaluški Slovenci.
10. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in iz Slovenije bo potekala 24. in 25. maja v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik RS Borut Pahor, več informacij pa najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V letu 2018 združenje SIM v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organizirali ustvarjalno poletno šolo za mlade od 10. do 15. leta starosti z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo potekala med 15. in 21. julijem v Murski Soboti. Več informacij prav tako najdete na spletni strani SIM, prijave pa zbirajo do 15. maja.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov