Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko.
Parlamentarne volitve so za nami, vendar je pot do nove vlade, kot kaže, še dolga. Zaenkrat še ni čisto jasno niti to, kdo jo bo sestavljal. Kdorkoli že bo, spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja. Zato je toliko bolj presenetljiva nizka volilna udeležba, ki kaže na dejstvo, da Slovenci svoje volilne pravice ne jemljemo najbolj resno. Pa bi jo morali, saj tudi to kaže na stopnjo sprejemanja odgovornosti za našo prihodnost. Morda bi se morali najprej začeti spraševati o razlogih za to, čeprav je jasno, da jasnega odgovora ne bi našli. Imamo pa odgovor na vprašanje, kaj smo vam pripravili tokrat.
Najprej smo se podali na letošnjo likovno akademijo, ki tudi tokrat poteka v Mostu na Soči. Kako izseljenci doživljajo vrnitev domov in kako to vpliva na njihovo umetnost, ki je letos združena pod naslovom ‘Reka življenja’? Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Lili Brunec je preverila, kakšna bo letošnja v Uitikonu. Mojca Delač pa se je pogovarjala s programerjem Matjažem Trčkom, ki ga je delo popeljalo po mnogih državah stare celine.
Monika Ivančič Fajfar, kustosinja, likovna kritičarka in pedagoginja v kulturi tudi letos vodi Likovno kolonijo v organizaciji Slovenske izseljenske matice. O temi letošnje kolonije, ki nosi naslov Reka življenja, je zapisala tole:
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko. Na likovni koloniji bomo sledili toku reke, toku misli in občutij, te čutne vtise in umetniške vizije pa bomo skušali zajeziti v okvire slikarskih platen. Poleg likovnega ustvarjanja bo naš cilj tudi ustvarjanje medosebnih vezi in spoznavanje svoje identitete – iskanje izvirov in raziskovanje oceanov.
Obiskali smo jih v vodni hiši ob Soči, kjer ustvarjajo, in Monika Ivančič Fajfar nam je pojasnila, zakaj se je kolonija tudi tokrat vrnila v Most na Soči. Želji Monike Ivančič Fajfar, vodje likovne kolonije, se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje. Domačin Dare Trobec, predsednik Kulturnega društva slikarjev amaterjev, je bil med povabljenimi domačimi umetniki že lani. Obisk Slovencev iz tujine vidi kot prijeten, lep dogodek, ki lahko doprinese k prepoznavnosti kraja in naše države. Tudi slikarka Dea Volarič ima kot domačinka in večkratna udeleženka podobno izkušnjo. Podobno razmišljajo tudi udeleženci iz tujine, ki jim je motiv letošnje kolonije očitno nudil veliko navdiha. V času oddaje je bila kolonija zaključena, njeni udeleženci pa so že doma. Za njimi ostajajo slike, ki jih boste, kot ste lahko slišali, lahko videli še enkrat tudi jeseni. A veliko več kot to pomeni vse tisto, kar bodo lahko o naši državi, torej svoji domovini, lahko povedali drugim. Se vidimo prihodnje leto, dodajamo ustvarjalci današnje oddaje.
Matjaž Trček je programer in Slovenec po svetu. Onkraj meja rodne domovine ga je odpeljalo delo, v nekaj letih pa je bogate izkušnje nabiral že v nekaj različnih delih stare celine. Na tromejo Švice, Nemčije in Francije ga je poklicala Mojca Delač.
Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Letošnja bo jutri v Uitikonu, na njej pa se zberejo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice skupaj z učiteljicami slovenskega dopolnilnega pouka. Pričakujejo številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. O letošnji prireditvi se je z Lili Brunec pogovarjala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je danes obiskal slovensko skupnost v Osijeku. Srečal se je s predstavniki Slovenskega društva Stanko Vraz, v osiješki univerzitetni knjižnici pa je odprl razstavo »Zakladi slovenskih arhivov«.
Minister Žmavc se bo z delegacijo jutri udeležil slavnostne prireditve ob 40. letnici delovanja Slovenskega kulturnega in športnega društva Planinka Ravensburg, kjer bo tudi nastopil kot svečani govornik.
Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že 12. zapored priredilo 12. jubilejno literarno druženje “Naša slovenska beseda”, ki se je tokrat odvijalo v dvorani kinoteke “Cinema”. Tudi tokrat so bili člani Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina gostitelji srečanja slovenskih društev iz Republike Srbije, tradicionalno pa so na manifestaciji sodelovali tudi gostje iz Slovenije. Letos so bili to učenci in učitelji iz Osnovne šole “Miroslav Vilhar” iz Postojne.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
V obdobju med 2014 in 2018 se je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nabralo veliko zgodb, srečanj in uspehov, ki jih je v zelo zanimiv in podučen feljton zbral znani spremljevalec dogajanja v zamejstvu in izseljeništvu Marjan Šrimpf. Dokumentarni feljton si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/Slovenci2016/videos/1033030373514681/
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko.
Parlamentarne volitve so za nami, vendar je pot do nove vlade, kot kaže, še dolga. Zaenkrat še ni čisto jasno niti to, kdo jo bo sestavljal. Kdorkoli že bo, spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja. Zato je toliko bolj presenetljiva nizka volilna udeležba, ki kaže na dejstvo, da Slovenci svoje volilne pravice ne jemljemo najbolj resno. Pa bi jo morali, saj tudi to kaže na stopnjo sprejemanja odgovornosti za našo prihodnost. Morda bi se morali najprej začeti spraševati o razlogih za to, čeprav je jasno, da jasnega odgovora ne bi našli. Imamo pa odgovor na vprašanje, kaj smo vam pripravili tokrat.
Najprej smo se podali na letošnjo likovno akademijo, ki tudi tokrat poteka v Mostu na Soči. Kako izseljenci doživljajo vrnitev domov in kako to vpliva na njihovo umetnost, ki je letos združena pod naslovom ‘Reka življenja’? Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Lili Brunec je preverila, kakšna bo letošnja v Uitikonu. Mojca Delač pa se je pogovarjala s programerjem Matjažem Trčkom, ki ga je delo popeljalo po mnogih državah stare celine.
Monika Ivančič Fajfar, kustosinja, likovna kritičarka in pedagoginja v kulturi tudi letos vodi Likovno kolonijo v organizaciji Slovenske izseljenske matice. O temi letošnje kolonije, ki nosi naslov Reka življenja, je zapisala tole:
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko. Na likovni koloniji bomo sledili toku reke, toku misli in občutij, te čutne vtise in umetniške vizije pa bomo skušali zajeziti v okvire slikarskih platen. Poleg likovnega ustvarjanja bo naš cilj tudi ustvarjanje medosebnih vezi in spoznavanje svoje identitete – iskanje izvirov in raziskovanje oceanov.
Obiskali smo jih v vodni hiši ob Soči, kjer ustvarjajo, in Monika Ivančič Fajfar nam je pojasnila, zakaj se je kolonija tudi tokrat vrnila v Most na Soči. Želji Monike Ivančič Fajfar, vodje likovne kolonije, se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje. Domačin Dare Trobec, predsednik Kulturnega društva slikarjev amaterjev, je bil med povabljenimi domačimi umetniki že lani. Obisk Slovencev iz tujine vidi kot prijeten, lep dogodek, ki lahko doprinese k prepoznavnosti kraja in naše države. Tudi slikarka Dea Volarič ima kot domačinka in večkratna udeleženka podobno izkušnjo. Podobno razmišljajo tudi udeleženci iz tujine, ki jim je motiv letošnje kolonije očitno nudil veliko navdiha. V času oddaje je bila kolonija zaključena, njeni udeleženci pa so že doma. Za njimi ostajajo slike, ki jih boste, kot ste lahko slišali, lahko videli še enkrat tudi jeseni. A veliko več kot to pomeni vse tisto, kar bodo lahko o naši državi, torej svoji domovini, lahko povedali drugim. Se vidimo prihodnje leto, dodajamo ustvarjalci današnje oddaje.
Matjaž Trček je programer in Slovenec po svetu. Onkraj meja rodne domovine ga je odpeljalo delo, v nekaj letih pa je bogate izkušnje nabiral že v nekaj različnih delih stare celine. Na tromejo Švice, Nemčije in Francije ga je poklicala Mojca Delač.
Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Letošnja bo jutri v Uitikonu, na njej pa se zberejo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice skupaj z učiteljicami slovenskega dopolnilnega pouka. Pričakujejo številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. O letošnji prireditvi se je z Lili Brunec pogovarjala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je danes obiskal slovensko skupnost v Osijeku. Srečal se je s predstavniki Slovenskega društva Stanko Vraz, v osiješki univerzitetni knjižnici pa je odprl razstavo »Zakladi slovenskih arhivov«.
Minister Žmavc se bo z delegacijo jutri udeležil slavnostne prireditve ob 40. letnici delovanja Slovenskega kulturnega in športnega društva Planinka Ravensburg, kjer bo tudi nastopil kot svečani govornik.
Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že 12. zapored priredilo 12. jubilejno literarno druženje “Naša slovenska beseda”, ki se je tokrat odvijalo v dvorani kinoteke “Cinema”. Tudi tokrat so bili člani Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina gostitelji srečanja slovenskih društev iz Republike Srbije, tradicionalno pa so na manifestaciji sodelovali tudi gostje iz Slovenije. Letos so bili to učenci in učitelji iz Osnovne šole “Miroslav Vilhar” iz Postojne.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
V obdobju med 2014 in 2018 se je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nabralo veliko zgodb, srečanj in uspehov, ki jih je v zelo zanimiv in podučen feljton zbral znani spremljevalec dogajanja v zamejstvu in izseljeništvu Marjan Šrimpf. Dokumentarni feljton si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/Slovenci2016/videos/1033030373514681/
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov