Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko.
Parlamentarne volitve so za nami, vendar je pot do nove vlade, kot kaže, še dolga. Zaenkrat še ni čisto jasno niti to, kdo jo bo sestavljal. Kdorkoli že bo, spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja. Zato je toliko bolj presenetljiva nizka volilna udeležba, ki kaže na dejstvo, da Slovenci svoje volilne pravice ne jemljemo najbolj resno. Pa bi jo morali, saj tudi to kaže na stopnjo sprejemanja odgovornosti za našo prihodnost. Morda bi se morali najprej začeti spraševati o razlogih za to, čeprav je jasno, da jasnega odgovora ne bi našli. Imamo pa odgovor na vprašanje, kaj smo vam pripravili tokrat.
Najprej smo se podali na letošnjo likovno akademijo, ki tudi tokrat poteka v Mostu na Soči. Kako izseljenci doživljajo vrnitev domov in kako to vpliva na njihovo umetnost, ki je letos združena pod naslovom ‘Reka življenja’? Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Lili Brunec je preverila, kakšna bo letošnja v Uitikonu. Mojca Delač pa se je pogovarjala s programerjem Matjažem Trčkom, ki ga je delo popeljalo po mnogih državah stare celine.
Monika Ivančič Fajfar, kustosinja, likovna kritičarka in pedagoginja v kulturi tudi letos vodi Likovno kolonijo v organizaciji Slovenske izseljenske matice. O temi letošnje kolonije, ki nosi naslov Reka življenja, je zapisala tole:
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko. Na likovni koloniji bomo sledili toku reke, toku misli in občutij, te čutne vtise in umetniške vizije pa bomo skušali zajeziti v okvire slikarskih platen. Poleg likovnega ustvarjanja bo naš cilj tudi ustvarjanje medosebnih vezi in spoznavanje svoje identitete – iskanje izvirov in raziskovanje oceanov.
Obiskali smo jih v vodni hiši ob Soči, kjer ustvarjajo, in Monika Ivančič Fajfar nam je pojasnila, zakaj se je kolonija tudi tokrat vrnila v Most na Soči. Želji Monike Ivančič Fajfar, vodje likovne kolonije, se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje. Domačin Dare Trobec, predsednik Kulturnega društva slikarjev amaterjev, je bil med povabljenimi domačimi umetniki že lani. Obisk Slovencev iz tujine vidi kot prijeten, lep dogodek, ki lahko doprinese k prepoznavnosti kraja in naše države. Tudi slikarka Dea Volarič ima kot domačinka in večkratna udeleženka podobno izkušnjo. Podobno razmišljajo tudi udeleženci iz tujine, ki jim je motiv letošnje kolonije očitno nudil veliko navdiha. V času oddaje je bila kolonija zaključena, njeni udeleženci pa so že doma. Za njimi ostajajo slike, ki jih boste, kot ste lahko slišali, lahko videli še enkrat tudi jeseni. A veliko več kot to pomeni vse tisto, kar bodo lahko o naši državi, torej svoji domovini, lahko povedali drugim. Se vidimo prihodnje leto, dodajamo ustvarjalci današnje oddaje.
Matjaž Trček je programer in Slovenec po svetu. Onkraj meja rodne domovine ga je odpeljalo delo, v nekaj letih pa je bogate izkušnje nabiral že v nekaj različnih delih stare celine. Na tromejo Švice, Nemčije in Francije ga je poklicala Mojca Delač.
Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Letošnja bo jutri v Uitikonu, na njej pa se zberejo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice skupaj z učiteljicami slovenskega dopolnilnega pouka. Pričakujejo številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. O letošnji prireditvi se je z Lili Brunec pogovarjala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je danes obiskal slovensko skupnost v Osijeku. Srečal se je s predstavniki Slovenskega društva Stanko Vraz, v osiješki univerzitetni knjižnici pa je odprl razstavo »Zakladi slovenskih arhivov«.
Minister Žmavc se bo z delegacijo jutri udeležil slavnostne prireditve ob 40. letnici delovanja Slovenskega kulturnega in športnega društva Planinka Ravensburg, kjer bo tudi nastopil kot svečani govornik.
Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že 12. zapored priredilo 12. jubilejno literarno druženje “Naša slovenska beseda”, ki se je tokrat odvijalo v dvorani kinoteke “Cinema”. Tudi tokrat so bili člani Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina gostitelji srečanja slovenskih društev iz Republike Srbije, tradicionalno pa so na manifestaciji sodelovali tudi gostje iz Slovenije. Letos so bili to učenci in učitelji iz Osnovne šole “Miroslav Vilhar” iz Postojne.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
V obdobju med 2014 in 2018 se je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nabralo veliko zgodb, srečanj in uspehov, ki jih je v zelo zanimiv in podučen feljton zbral znani spremljevalec dogajanja v zamejstvu in izseljeništvu Marjan Šrimpf. Dokumentarni feljton si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/Slovenci2016/videos/1033030373514681/
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko.
Parlamentarne volitve so za nami, vendar je pot do nove vlade, kot kaže, še dolga. Zaenkrat še ni čisto jasno niti to, kdo jo bo sestavljal. Kdorkoli že bo, spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja. Zato je toliko bolj presenetljiva nizka volilna udeležba, ki kaže na dejstvo, da Slovenci svoje volilne pravice ne jemljemo najbolj resno. Pa bi jo morali, saj tudi to kaže na stopnjo sprejemanja odgovornosti za našo prihodnost. Morda bi se morali najprej začeti spraševati o razlogih za to, čeprav je jasno, da jasnega odgovora ne bi našli. Imamo pa odgovor na vprašanje, kaj smo vam pripravili tokrat.
Najprej smo se podali na letošnjo likovno akademijo, ki tudi tokrat poteka v Mostu na Soči. Kako izseljenci doživljajo vrnitev domov in kako to vpliva na njihovo umetnost, ki je letos združena pod naslovom ‘Reka življenja’? Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Lili Brunec je preverila, kakšna bo letošnja v Uitikonu. Mojca Delač pa se je pogovarjala s programerjem Matjažem Trčkom, ki ga je delo popeljalo po mnogih državah stare celine.
Monika Ivančič Fajfar, kustosinja, likovna kritičarka in pedagoginja v kulturi tudi letos vodi Likovno kolonijo v organizaciji Slovenske izseljenske matice. O temi letošnje kolonije, ki nosi naslov Reka življenja, je zapisala tole:
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko. Na likovni koloniji bomo sledili toku reke, toku misli in občutij, te čutne vtise in umetniške vizije pa bomo skušali zajeziti v okvire slikarskih platen. Poleg likovnega ustvarjanja bo naš cilj tudi ustvarjanje medosebnih vezi in spoznavanje svoje identitete – iskanje izvirov in raziskovanje oceanov.
Obiskali smo jih v vodni hiši ob Soči, kjer ustvarjajo, in Monika Ivančič Fajfar nam je pojasnila, zakaj se je kolonija tudi tokrat vrnila v Most na Soči. Želji Monike Ivančič Fajfar, vodje likovne kolonije, se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje. Domačin Dare Trobec, predsednik Kulturnega društva slikarjev amaterjev, je bil med povabljenimi domačimi umetniki že lani. Obisk Slovencev iz tujine vidi kot prijeten, lep dogodek, ki lahko doprinese k prepoznavnosti kraja in naše države. Tudi slikarka Dea Volarič ima kot domačinka in večkratna udeleženka podobno izkušnjo. Podobno razmišljajo tudi udeleženci iz tujine, ki jim je motiv letošnje kolonije očitno nudil veliko navdiha. V času oddaje je bila kolonija zaključena, njeni udeleženci pa so že doma. Za njimi ostajajo slike, ki jih boste, kot ste lahko slišali, lahko videli še enkrat tudi jeseni. A veliko več kot to pomeni vse tisto, kar bodo lahko o naši državi, torej svoji domovini, lahko povedali drugim. Se vidimo prihodnje leto, dodajamo ustvarjalci današnje oddaje.
Matjaž Trček je programer in Slovenec po svetu. Onkraj meja rodne domovine ga je odpeljalo delo, v nekaj letih pa je bogate izkušnje nabiral že v nekaj različnih delih stare celine. Na tromejo Švice, Nemčije in Francije ga je poklicala Mojca Delač.
Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Letošnja bo jutri v Uitikonu, na njej pa se zberejo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice skupaj z učiteljicami slovenskega dopolnilnega pouka. Pričakujejo številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. O letošnji prireditvi se je z Lili Brunec pogovarjala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je danes obiskal slovensko skupnost v Osijeku. Srečal se je s predstavniki Slovenskega društva Stanko Vraz, v osiješki univerzitetni knjižnici pa je odprl razstavo »Zakladi slovenskih arhivov«.
Minister Žmavc se bo z delegacijo jutri udeležil slavnostne prireditve ob 40. letnici delovanja Slovenskega kulturnega in športnega društva Planinka Ravensburg, kjer bo tudi nastopil kot svečani govornik.
Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že 12. zapored priredilo 12. jubilejno literarno druženje “Naša slovenska beseda”, ki se je tokrat odvijalo v dvorani kinoteke “Cinema”. Tudi tokrat so bili člani Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina gostitelji srečanja slovenskih društev iz Republike Srbije, tradicionalno pa so na manifestaciji sodelovali tudi gostje iz Slovenije. Letos so bili to učenci in učitelji iz Osnovne šole “Miroslav Vilhar” iz Postojne.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
V obdobju med 2014 in 2018 se je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nabralo veliko zgodb, srečanj in uspehov, ki jih je v zelo zanimiv in podučen feljton zbral znani spremljevalec dogajanja v zamejstvu in izseljeništvu Marjan Šrimpf. Dokumentarni feljton si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/Slovenci2016/videos/1033030373514681/
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo tudi tokrat preplet zgodb in prispevkov, povezanih z našimi rojaki v tujini. Pogovarjali se bomo z urednikom slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo v Argentini Mirkom Vasletom, ki je tudi aktivni član slovenske skupnosti v Buenos Airesu, gostili pa bomo tudi podjetnico iz Nurnberga Sonjo Roškar, ki je tudi predsednica novoustanovljenega slovenskega poslovnega društva v tem delu Nemčije. Izvedeli boste, kako so Slovenci v New Yorku minulo nedeljo praznovali sto letnico tamkajšnje slovenske cerkve Sv. Cirila, ki je ne le versko marveč tudi kulturno središče newyorških Slovencev. Zabeležili bomo tudi 30 letnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je ob tej obletnici pripravil tudi mednarodno konferenco o raziskovanju slovenskega izseljenstva ter novih vsebinah in pristopih pri preučevanju tega področja. Trideset let pa potekajo tudi tradicionalne folkloriade – srečanja slovenskih folklornih skupin iz Nemčije, ki se bodo jutri zbrale v Ingolstadtu. Preverili bomo, kako tečejo še zadnje priprave in kakšno je vzdušje pred jutrišnjo prireditvijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov