Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža z letošnje osrednje izseljenske prireditve 'Dobrodošli doma'
Luka Dončič je postal 3. nabor najmočnejše košarkarske lige na svetu, NBA. Neverjeten dosežek za mladega Slovenca in še ena v vrsti velikih priložnosti za promocijo naše države po vsem svetu. Melania Trump je svojega moža Donalda, najvplivnejšega človeka na svetu prepričala, naj razveljavi sporno ločevanje otrok na mehiško ameriški meji, Anže Kopitar pa je prejel nagrado Selke za najboljšega napadalca v obrambnih nalogah v najmočnejši hokejski ligi NHL. Lahko smo torej ponosni in optimistični na naše uspehe zunaj meja naše države in na vse tiste, ki nas tam tako lepo predstavljajo.
Mi smo tokrat predstavili manj prispevkov, vendar zato več vsebine. Najprej smo vam v posluh ponudili reportažo, ki jo je v Brežicah na največjem srečanju slovenskih izseljencev posnela Lili Brunec, nato pa še pogovor s Pio Bajlo Suhi, ki je že sedmič obiskala likovno kolonijo, ki je letos potekala v Mostu na Soči.
Oddajo tokrat začenjamo v Posavju, kjer je pretekli konec tedna potekala letošnja osrednja izseljenska prireditev v domovini, Dobrodošli doma. Tam je bila tudi Lili Brunec in tako je nastala reportaža, ki vam jo ponujamo v poslušanje.
Pia Bajlo Suhi je pred nekaj tedni že sedmič obiskala našo državo, kjer se vedno znova rada preizkusi v likovnem ustvarjanju. Na letošnji likovni koloniji v Mostu na Soči sem jo povabil pred mikrofon in vprašal, zakaj se vedno znova tako rada vrača v Slovenijo.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo 1. in 2. julija 2018, v Oxfordu in v Londonu udeležil srečanja s predstavniki Britansko-slovenskega društva – British Slovene Society in se srečal s predstavniki slovenske skupnosti v Londonu. Namen ministrovega obiska je krepitev vezi in podpora Slovencem v Združenem kraljestvu.
V obeležitev državnega praznika, Dneva državnosti, Slovensko društvo Jožeta Plečnika organizira razstavo fotografij del Jožeta Plečnika, ki bo v ponedeljek, 25. junija ob 16. uri v centru Slovenija v Pragi. Članice in člani Slovenskega društva Jože Plečnik vabijo na kozarec slovenskega vina. Otvoritev razstave bo potekla v sklopu otvoritve slovenskega turističnega informacijskega centra v Pragi.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
S sveto mašo, ki se je v ponedeljek 18. junija prvič odvijala v slovenskem jeziku, ter nato s svečanim programom v Narodnem muzeju, je Združenje Slovencev “Logarska dolina” iz Pančeva obeležilo dan državnosti Republike Slovenije. Zanimivo je, da je bila maša prvič v 300 letni zgodovini cerkve izvedena v slovenskem jeziku.
V ponedeljek praznujemo Dan državnosti. V imenu vseh ustvarjalcev oddaje Slovencem po svetu vam želim, da bi vam vedno pomenila domovino, na katero ste lahko ponosni. Na državo, ki svoja vrata odpira, ne zapira. Ki ponuja dom tudi vsem tistim, ki se na svojega ne morejo vrniti ali pa ga nimajo več. Na državo, ki gradi na solidarnosti in strpnosti. Želim si, da bi bila naša država tako prijazna do vseh, kakor je lahko tudi tujina prijazna do tistih, ki so iz Slovenije odšli drugam. In vse to lahko zgradimo samo vsi skupaj.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Reportaža z letošnje osrednje izseljenske prireditve 'Dobrodošli doma'
Luka Dončič je postal 3. nabor najmočnejše košarkarske lige na svetu, NBA. Neverjeten dosežek za mladega Slovenca in še ena v vrsti velikih priložnosti za promocijo naše države po vsem svetu. Melania Trump je svojega moža Donalda, najvplivnejšega človeka na svetu prepričala, naj razveljavi sporno ločevanje otrok na mehiško ameriški meji, Anže Kopitar pa je prejel nagrado Selke za najboljšega napadalca v obrambnih nalogah v najmočnejši hokejski ligi NHL. Lahko smo torej ponosni in optimistični na naše uspehe zunaj meja naše države in na vse tiste, ki nas tam tako lepo predstavljajo.
Mi smo tokrat predstavili manj prispevkov, vendar zato več vsebine. Najprej smo vam v posluh ponudili reportažo, ki jo je v Brežicah na največjem srečanju slovenskih izseljencev posnela Lili Brunec, nato pa še pogovor s Pio Bajlo Suhi, ki je že sedmič obiskala likovno kolonijo, ki je letos potekala v Mostu na Soči.
Oddajo tokrat začenjamo v Posavju, kjer je pretekli konec tedna potekala letošnja osrednja izseljenska prireditev v domovini, Dobrodošli doma. Tam je bila tudi Lili Brunec in tako je nastala reportaža, ki vam jo ponujamo v poslušanje.
Pia Bajlo Suhi je pred nekaj tedni že sedmič obiskala našo državo, kjer se vedno znova rada preizkusi v likovnem ustvarjanju. Na letošnji likovni koloniji v Mostu na Soči sem jo povabil pred mikrofon in vprašal, zakaj se vedno znova tako rada vrača v Slovenijo.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo 1. in 2. julija 2018, v Oxfordu in v Londonu udeležil srečanja s predstavniki Britansko-slovenskega društva – British Slovene Society in se srečal s predstavniki slovenske skupnosti v Londonu. Namen ministrovega obiska je krepitev vezi in podpora Slovencem v Združenem kraljestvu.
V obeležitev državnega praznika, Dneva državnosti, Slovensko društvo Jožeta Plečnika organizira razstavo fotografij del Jožeta Plečnika, ki bo v ponedeljek, 25. junija ob 16. uri v centru Slovenija v Pragi. Članice in člani Slovenskega društva Jože Plečnik vabijo na kozarec slovenskega vina. Otvoritev razstave bo potekla v sklopu otvoritve slovenskega turističnega informacijskega centra v Pragi.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
S sveto mašo, ki se je v ponedeljek 18. junija prvič odvijala v slovenskem jeziku, ter nato s svečanim programom v Narodnem muzeju, je Združenje Slovencev “Logarska dolina” iz Pančeva obeležilo dan državnosti Republike Slovenije. Zanimivo je, da je bila maša prvič v 300 letni zgodovini cerkve izvedena v slovenskem jeziku.
V ponedeljek praznujemo Dan državnosti. V imenu vseh ustvarjalcev oddaje Slovencem po svetu vam želim, da bi vam vedno pomenila domovino, na katero ste lahko ponosni. Na državo, ki svoja vrata odpira, ne zapira. Ki ponuja dom tudi vsem tistim, ki se na svojega ne morejo vrniti ali pa ga nimajo več. Na državo, ki gradi na solidarnosti in strpnosti. Želim si, da bi bila naša država tako prijazna do vseh, kakor je lahko tudi tujina prijazna do tistih, ki so iz Slovenije odšli drugam. In vse to lahko zgradimo samo vsi skupaj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov