Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža z letošnje osrednje izseljenske prireditve 'Dobrodošli doma'
Luka Dončič je postal 3. nabor najmočnejše košarkarske lige na svetu, NBA. Neverjeten dosežek za mladega Slovenca in še ena v vrsti velikih priložnosti za promocijo naše države po vsem svetu. Melania Trump je svojega moža Donalda, najvplivnejšega človeka na svetu prepričala, naj razveljavi sporno ločevanje otrok na mehiško ameriški meji, Anže Kopitar pa je prejel nagrado Selke za najboljšega napadalca v obrambnih nalogah v najmočnejši hokejski ligi NHL. Lahko smo torej ponosni in optimistični na naše uspehe zunaj meja naše države in na vse tiste, ki nas tam tako lepo predstavljajo.
Mi smo tokrat predstavili manj prispevkov, vendar zato več vsebine. Najprej smo vam v posluh ponudili reportažo, ki jo je v Brežicah na največjem srečanju slovenskih izseljencev posnela Lili Brunec, nato pa še pogovor s Pio Bajlo Suhi, ki je že sedmič obiskala likovno kolonijo, ki je letos potekala v Mostu na Soči.
Oddajo tokrat začenjamo v Posavju, kjer je pretekli konec tedna potekala letošnja osrednja izseljenska prireditev v domovini, Dobrodošli doma. Tam je bila tudi Lili Brunec in tako je nastala reportaža, ki vam jo ponujamo v poslušanje.
Pia Bajlo Suhi je pred nekaj tedni že sedmič obiskala našo državo, kjer se vedno znova rada preizkusi v likovnem ustvarjanju. Na letošnji likovni koloniji v Mostu na Soči sem jo povabil pred mikrofon in vprašal, zakaj se vedno znova tako rada vrača v Slovenijo.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo 1. in 2. julija 2018, v Oxfordu in v Londonu udeležil srečanja s predstavniki Britansko-slovenskega društva – British Slovene Society in se srečal s predstavniki slovenske skupnosti v Londonu. Namen ministrovega obiska je krepitev vezi in podpora Slovencem v Združenem kraljestvu.
V obeležitev državnega praznika, Dneva državnosti, Slovensko društvo Jožeta Plečnika organizira razstavo fotografij del Jožeta Plečnika, ki bo v ponedeljek, 25. junija ob 16. uri v centru Slovenija v Pragi. Članice in člani Slovenskega društva Jože Plečnik vabijo na kozarec slovenskega vina. Otvoritev razstave bo potekla v sklopu otvoritve slovenskega turističnega informacijskega centra v Pragi.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
S sveto mašo, ki se je v ponedeljek 18. junija prvič odvijala v slovenskem jeziku, ter nato s svečanim programom v Narodnem muzeju, je Združenje Slovencev “Logarska dolina” iz Pančeva obeležilo dan državnosti Republike Slovenije. Zanimivo je, da je bila maša prvič v 300 letni zgodovini cerkve izvedena v slovenskem jeziku.
V ponedeljek praznujemo Dan državnosti. V imenu vseh ustvarjalcev oddaje Slovencem po svetu vam želim, da bi vam vedno pomenila domovino, na katero ste lahko ponosni. Na državo, ki svoja vrata odpira, ne zapira. Ki ponuja dom tudi vsem tistim, ki se na svojega ne morejo vrniti ali pa ga nimajo več. Na državo, ki gradi na solidarnosti in strpnosti. Želim si, da bi bila naša država tako prijazna do vseh, kakor je lahko tudi tujina prijazna do tistih, ki so iz Slovenije odšli drugam. In vse to lahko zgradimo samo vsi skupaj.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Reportaža z letošnje osrednje izseljenske prireditve 'Dobrodošli doma'
Luka Dončič je postal 3. nabor najmočnejše košarkarske lige na svetu, NBA. Neverjeten dosežek za mladega Slovenca in še ena v vrsti velikih priložnosti za promocijo naše države po vsem svetu. Melania Trump je svojega moža Donalda, najvplivnejšega človeka na svetu prepričala, naj razveljavi sporno ločevanje otrok na mehiško ameriški meji, Anže Kopitar pa je prejel nagrado Selke za najboljšega napadalca v obrambnih nalogah v najmočnejši hokejski ligi NHL. Lahko smo torej ponosni in optimistični na naše uspehe zunaj meja naše države in na vse tiste, ki nas tam tako lepo predstavljajo.
Mi smo tokrat predstavili manj prispevkov, vendar zato več vsebine. Najprej smo vam v posluh ponudili reportažo, ki jo je v Brežicah na največjem srečanju slovenskih izseljencev posnela Lili Brunec, nato pa še pogovor s Pio Bajlo Suhi, ki je že sedmič obiskala likovno kolonijo, ki je letos potekala v Mostu na Soči.
Oddajo tokrat začenjamo v Posavju, kjer je pretekli konec tedna potekala letošnja osrednja izseljenska prireditev v domovini, Dobrodošli doma. Tam je bila tudi Lili Brunec in tako je nastala reportaža, ki vam jo ponujamo v poslušanje.
Pia Bajlo Suhi je pred nekaj tedni že sedmič obiskala našo državo, kjer se vedno znova rada preizkusi v likovnem ustvarjanju. Na letošnji likovni koloniji v Mostu na Soči sem jo povabil pred mikrofon in vprašal, zakaj se vedno znova tako rada vrača v Slovenijo.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo 1. in 2. julija 2018, v Oxfordu in v Londonu udeležil srečanja s predstavniki Britansko-slovenskega društva – British Slovene Society in se srečal s predstavniki slovenske skupnosti v Londonu. Namen ministrovega obiska je krepitev vezi in podpora Slovencem v Združenem kraljestvu.
V obeležitev državnega praznika, Dneva državnosti, Slovensko društvo Jožeta Plečnika organizira razstavo fotografij del Jožeta Plečnika, ki bo v ponedeljek, 25. junija ob 16. uri v centru Slovenija v Pragi. Članice in člani Slovenskega društva Jože Plečnik vabijo na kozarec slovenskega vina. Otvoritev razstave bo potekla v sklopu otvoritve slovenskega turističnega informacijskega centra v Pragi.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
S sveto mašo, ki se je v ponedeljek 18. junija prvič odvijala v slovenskem jeziku, ter nato s svečanim programom v Narodnem muzeju, je Združenje Slovencev “Logarska dolina” iz Pančeva obeležilo dan državnosti Republike Slovenije. Zanimivo je, da je bila maša prvič v 300 letni zgodovini cerkve izvedena v slovenskem jeziku.
V ponedeljek praznujemo Dan državnosti. V imenu vseh ustvarjalcev oddaje Slovencem po svetu vam želim, da bi vam vedno pomenila domovino, na katero ste lahko ponosni. Na državo, ki svoja vrata odpira, ne zapira. Ki ponuja dom tudi vsem tistim, ki se na svojega ne morejo vrniti ali pa ga nimajo več. Na državo, ki gradi na solidarnosti in strpnosti. Želim si, da bi bila naša država tako prijazna do vseh, kakor je lahko tudi tujina prijazna do tistih, ki so iz Slovenije odšli drugam. In vse to lahko zgradimo samo vsi skupaj.
V Oddaji Slovencem po svetu bomo tokrat prek radijskih valov najprej potovali v Turčijo in se ustavili v Carigradu. Tja so v teh dneh uprte tudi oči številnih košarkarskih navdušencev, saj slovenska reprezentanca piše zgodovinsko zgodbo o uspehu in jo v nedeljo čaka veliki finale. Športno navdušenje je okusila tudi gostja oddaje Slovencem po svetu Špela Grošelj, ki v Carigradu živi od leta 2013. Umetnostno zgodovinarko in hispanistko je v mesto, ki velja za most med Azijo in Evropo, odpeljal doktorat, a je poleg tega aktivna na številnih področjih, med drugim tudi kot prostovoljka pomaga beguncem. V Oddaji se bomo prek radijskih valov odpravili tudi na Kitajsko, kjer slovenski rojaki za jutri pripravljajo že 10. Vseslovensko srečanje in se pogovarjali s podjetnikom Nenadom Petrovčičem, ki na Kitajskem biva in dela že desetletje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Še nekaj dni in zagoreli bodo kresovi v čast praznika dela. Ravno delo je najbolj pogost razlog za selitev v tujino mlajše generacije, v katero spada tudi prvi nocojšnji gost, fotograf Jaka Vinšek, ki živi in dela v New Yorku. Maja Horvat živi v Cardiffu v Veliki Britaniji, študira pa nevroznanost. Tja pa je ni pripeljala slednja, ampak ljubezen. Rok Fink ne sodi v to kategorijo, smo ga pa med nedavnim obiskom Slovenije povabili pred mikrofon in pogovor je stekel tudi o tem, kateri generaciji Slovencev v Argentini pravzaprav pripada. Vse to in še več v oddaji Slovencem po svetu nocoj po 21:00 na Prvem.
Neveljaven email naslov