Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slavka Baranjo iz Murske Sobote so označili za ambasadorja vseh prebivalcev Slovenije v ZDA
Vlade še zmerom nimamo, vreme je še vedno najbolj podobno monsunskemu in nogometno svetovno prvenstvo se nadaljuje. Ko ga bo konec se utegne zgoditi, da bo javnost spet začelo zanimati, kdo in kako bo vodil našo državo v prihodnosti. Ampak do finala je še devet dni in do takrat vam tudi v oddaji Slovencem po svetu ne bomo kvarili razpoloženja z novicami, ki jih kot Godota čakamo že vse od volitev.
Najprej ste slišali, kako je Slavko Baranja pred 20 leti zaradi ljubezni odšel v New York, kjer je pred kratkim spoznal Luko Dončiča in navdušil ameriške novinarje. Obiskali smo 25. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu ter se pogovarjali z mladimi Slovenci, ki so se vrnili domov. Pogovarjali pa smo se tudi Marijo Prelesnik, predsednico slovenskega društva, ki deluje v Ontariu.
Nogomet je del vsakdana Slavka Baranje iz New Yorka, ki je naselje Pušča v Murski Soboti pred dobrimi 20 leti zaradi ljubezni zamenjal za življenje v velikem jabolku. Športnik po duši je bil prisoten na nedavnem naboru severnoameriške košarkarske NBA in tam spoznal Luko Dončiča. Ob tem je tako navdušil novinarja New York Timesa, da je Slavka označil za ambasadorja vseh prebivalcev 2 milijonske države, ki so tisti večer Luki želeli dobro uvrstitev. Enisa Brizani ga je najprej vprašala kako se spominja selitve v drugo okolje oziroma v drugo državo.
Pred 25 leti je novonastalo društvo Slovenija v svetu prvič organiziralo javno tribuno, na kateri so izseljenci po skoraj petdesetih letih predstavili domovini svoje zgodbe. Društvo so ustanovili mladi Slovenci, rojeni v Argentini, ki so se ob osamosvojitvi Slovenije vrnili domov in tukaj tudi ostali. Zadnja leta se trend žal obrača, pravijo, vedno več mladih iz Slovenije odhaja, namesto da bi bilo obratno. Zato so temo letošnjega, že 25. tabora poimenovali Cilj – Slovenija.
Marija Prelesnik živi v Kanadi že pol stoletja. Tja je odšla zaradi dela, si ustvarila dom in družino, Slovenije pa ni nikoli pozabila. Dejavno se je že kmalu po prihodu vključila v slovensko skupnost, zdaj je že več let tudi predsednica slovenskega društva, ki deluje v Ontariu. Z Marijo Prelesnik se je pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec se je 2. julija 2018 udeležila slavnostnih otvoritev 13. Mladinske poletne šole slovenskega jezika in 37. Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Izjemno razveseljivo je dejstvo, da Poletni šoli vzbujata veliko zanimanje za učenje slovenskega jezika in preživljanje počitniškega časa v Sloveniji. Udeleženci Mladinske poletne šole prihajajo iz 24 držav ter tvorijo skupino 145 mladih od 12 do 18 let. O obeh poletnih šolah bomo poročali tudi v prihodnjih oddajah.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 27. junija 2018, dr. Antonu Jurgetzu podelil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za njegovo dolgoletno prizadevanje za povezovanje nemške dežele Bavarske s Slovenijo. Dr. Jurgetz je priznanje prejel v Cirkulanah, njegovi domači občini, ob navzočnosti tamkajšnjega župana Janeza Jurgeca.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slavka Baranjo iz Murske Sobote so označili za ambasadorja vseh prebivalcev Slovenije v ZDA
Vlade še zmerom nimamo, vreme je še vedno najbolj podobno monsunskemu in nogometno svetovno prvenstvo se nadaljuje. Ko ga bo konec se utegne zgoditi, da bo javnost spet začelo zanimati, kdo in kako bo vodil našo državo v prihodnosti. Ampak do finala je še devet dni in do takrat vam tudi v oddaji Slovencem po svetu ne bomo kvarili razpoloženja z novicami, ki jih kot Godota čakamo že vse od volitev.
Najprej ste slišali, kako je Slavko Baranja pred 20 leti zaradi ljubezni odšel v New York, kjer je pred kratkim spoznal Luko Dončiča in navdušil ameriške novinarje. Obiskali smo 25. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu ter se pogovarjali z mladimi Slovenci, ki so se vrnili domov. Pogovarjali pa smo se tudi Marijo Prelesnik, predsednico slovenskega društva, ki deluje v Ontariu.
Nogomet je del vsakdana Slavka Baranje iz New Yorka, ki je naselje Pušča v Murski Soboti pred dobrimi 20 leti zaradi ljubezni zamenjal za življenje v velikem jabolku. Športnik po duši je bil prisoten na nedavnem naboru severnoameriške košarkarske NBA in tam spoznal Luko Dončiča. Ob tem je tako navdušil novinarja New York Timesa, da je Slavka označil za ambasadorja vseh prebivalcev 2 milijonske države, ki so tisti večer Luki želeli dobro uvrstitev. Enisa Brizani ga je najprej vprašala kako se spominja selitve v drugo okolje oziroma v drugo državo.
Pred 25 leti je novonastalo društvo Slovenija v svetu prvič organiziralo javno tribuno, na kateri so izseljenci po skoraj petdesetih letih predstavili domovini svoje zgodbe. Društvo so ustanovili mladi Slovenci, rojeni v Argentini, ki so se ob osamosvojitvi Slovenije vrnili domov in tukaj tudi ostali. Zadnja leta se trend žal obrača, pravijo, vedno več mladih iz Slovenije odhaja, namesto da bi bilo obratno. Zato so temo letošnjega, že 25. tabora poimenovali Cilj – Slovenija.
Marija Prelesnik živi v Kanadi že pol stoletja. Tja je odšla zaradi dela, si ustvarila dom in družino, Slovenije pa ni nikoli pozabila. Dejavno se je že kmalu po prihodu vključila v slovensko skupnost, zdaj je že več let tudi predsednica slovenskega društva, ki deluje v Ontariu. Z Marijo Prelesnik se je pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec se je 2. julija 2018 udeležila slavnostnih otvoritev 13. Mladinske poletne šole slovenskega jezika in 37. Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Izjemno razveseljivo je dejstvo, da Poletni šoli vzbujata veliko zanimanje za učenje slovenskega jezika in preživljanje počitniškega časa v Sloveniji. Udeleženci Mladinske poletne šole prihajajo iz 24 držav ter tvorijo skupino 145 mladih od 12 do 18 let. O obeh poletnih šolah bomo poročali tudi v prihodnjih oddajah.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 27. junija 2018, dr. Antonu Jurgetzu podelil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za njegovo dolgoletno prizadevanje za povezovanje nemške dežele Bavarske s Slovenijo. Dr. Jurgetz je priznanje prejel v Cirkulanah, njegovi domači občini, ob navzočnosti tamkajšnjega župana Janeza Jurgeca.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov