Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi se v Sloveniji ne učijo zgolj jezika, ampak predvsem spoznavajo vrstnike in domovino svojih prednikov
Številne lep trenutke so doživljali mladi z vsega sveta, udeleženci 13. poletne šole slovenskega jezika, ki so ob tej priložnosti spoznavali tako materni jezik kot tudi deželo njihovih prednikov. Deželo svojih prednikov je obiskal tudi Rok Fink, argentinski Slovenec, ki pa ga nogomet ne zanima preveč. Zna pa zato marsikaj drugega, tudi voziti taksi in biti psihološki svetovalec.
Temu dodajmo še nekaj novic in glasbo po izboru glasbenega urednika Janeta Webra, ki nas bo spremljala do 22. ure. Na petkov večer pa sem z vami voditelj Jure K. Čokl.
Letos Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik izvaja že 13. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tudi letos je obisk otrok iz sveta in zamejstva velik. Tečaj je zanimiv tudi vsem tistim, ki so se v Slovenijo priselili in si želijo izboljšati znanje maternega jezika. Seveda mladi v poletni šoli ne grejejo zgolj klopi, ampak spoznavajo tudi domovino svojih staršev ali starih staršev. Slovenija očitno postaja vedno bolj zanimiva iz mnogih razlogov, nam je povedala doktorica Mihaela Knez, vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike, ko smo jo vprašali, ali so ob organizaciji pričakovali, da bo zanimanje za poletno šolo iz leta v leto višje,
Seveda pa so vedno najbolj pomembni otroci in mladi, zaradi katerih vse skupaj tudi poteka. Pred mikrofon smo povabili pet izmed njih – Stefana Korena, Martina Oblaka in Mazija Tržana iz Italije ter Sara Voleta s Hrvaške ter Mihaela Luvič z Banja Luke. Seveda nas je najprej zanimalo, ali je Slovenščina za učenje res tako zelo težak jezik. Očitno ne tako zelo, saj smo od mladih sogovornic in sogovornikov izvedeli veliko zanimivega – tako o njih kot tudi o njihovem obisku domovine.
Kot ste lahko slišali, postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za mlade iz tujine, ki si bodo, če jim bomo le znali dati dovolj možnosti za razvoj, morda nekoč tukaj ustvarili dom. In s svojim znanjem naredili to deželo še bolj konkurenčno in uspešno, kar je – ali pa bi moral biti – tudi cilj tistih, ki to državo vodijo. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Centra za Slovenščino kot drugi in tuji jezik se je končala minuli teden v petek.
Rok Fink prihaja iz Argentine, a je po rodu Slovenec. Nogomet ga ne zanima preveč, a se tudi o tem športu z njim lahko pogovarjate. Kot psihološki svetovalec zna najti skupni jezik skoraj z vsemi, svojo spretnost pa zna izkoristiti tudi kot voznik taksija, saj je ostal brez službe. Slovenijo je znova obiskal letos poleti, vendar tokrat za obisk ni imel posebnega razloga. Se pa živo spominja svojega prvega obiska domovine svojih staršev.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je Frank Perkovich, znan kot ‘polka priest’ oziroma polka duhovnik, ki je leta 1973 priredil prvo tako imenovano polka mašo. V intervjujih je pogosto povedal, da so mnogi dvomili o njegovi ideji. A ta je zaživela in ravno zaradi nje je bil znan širom Amerike, posebej med Slovenci, ki živijo tam. Frank Perkovich je sodeloval tudi pri pogrebu legendarnega Franka Yankovica, njegov album Pesmi in himne polka maše pa so prodali v več kot 100.000 izvodih.
16. julija je potekala tiskovna konferenca, ki jo je pripravilo prenovljeno vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). V Ljubljani je namreč 4. julija 2018 potekal volilni 10. zbor. SSK je dobil novo razširjeno vodstvo. Predsednik SSK ostaja dr. Boris Pleskovič, ki je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad kvalitetnim izborom Upravnega odbora (UO), ki bo tako lahko še bolj povezan s slovenskimi rojaki v tujini, poleg tega pa bo uspešno lahko sodeloval tudi z našimi strokovnjaki izven Slovenije na področju zdravstva, znanosti, gospodarstva, prava ter drugih strok.
Združenje Slovenska izseljenska matica vas vabi na razstavo del umetnice Ejti Štih v galeriji medija v Zagorju. Umetnica, sicer doma z Bleda, že dolga leta živi in ustvarja v Boliviji.
Združenje Slovenska izseljenska matica prav danes in jutri zaključuje s še dvema svojima dejavnostma – danes se je končala 55. slikarska kolonija v Izlakah, jutri pa Poletna šola Slovenščine malo drugače.
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos zaključila že peti razpis za raziskovalne štipendije za slovenske študente in Američane slovenskih korenin za 10-tedenske poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah in raziskovalnih institucijah v Sloveniji in svetu. Minister Gorazd Žmavc in dr. Jure Leskovec sta marca letos podpisala memorandum o sodelovanju med uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in fundacijo. V zadnjih štirih letih se je izmenjav udeležilo okrog 50 študentov, samo letos pa ASEF v sodelovanju z Uradom omogoča štipendije 28 študentom, kar je največje število doslej.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mladi se v Sloveniji ne učijo zgolj jezika, ampak predvsem spoznavajo vrstnike in domovino svojih prednikov
Številne lep trenutke so doživljali mladi z vsega sveta, udeleženci 13. poletne šole slovenskega jezika, ki so ob tej priložnosti spoznavali tako materni jezik kot tudi deželo njihovih prednikov. Deželo svojih prednikov je obiskal tudi Rok Fink, argentinski Slovenec, ki pa ga nogomet ne zanima preveč. Zna pa zato marsikaj drugega, tudi voziti taksi in biti psihološki svetovalec.
Temu dodajmo še nekaj novic in glasbo po izboru glasbenega urednika Janeta Webra, ki nas bo spremljala do 22. ure. Na petkov večer pa sem z vami voditelj Jure K. Čokl.
Letos Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik izvaja že 13. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tudi letos je obisk otrok iz sveta in zamejstva velik. Tečaj je zanimiv tudi vsem tistim, ki so se v Slovenijo priselili in si želijo izboljšati znanje maternega jezika. Seveda mladi v poletni šoli ne grejejo zgolj klopi, ampak spoznavajo tudi domovino svojih staršev ali starih staršev. Slovenija očitno postaja vedno bolj zanimiva iz mnogih razlogov, nam je povedala doktorica Mihaela Knez, vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike, ko smo jo vprašali, ali so ob organizaciji pričakovali, da bo zanimanje za poletno šolo iz leta v leto višje,
Seveda pa so vedno najbolj pomembni otroci in mladi, zaradi katerih vse skupaj tudi poteka. Pred mikrofon smo povabili pet izmed njih – Stefana Korena, Martina Oblaka in Mazija Tržana iz Italije ter Sara Voleta s Hrvaške ter Mihaela Luvič z Banja Luke. Seveda nas je najprej zanimalo, ali je Slovenščina za učenje res tako zelo težak jezik. Očitno ne tako zelo, saj smo od mladih sogovornic in sogovornikov izvedeli veliko zanimivega – tako o njih kot tudi o njihovem obisku domovine.
Kot ste lahko slišali, postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za mlade iz tujine, ki si bodo, če jim bomo le znali dati dovolj možnosti za razvoj, morda nekoč tukaj ustvarili dom. In s svojim znanjem naredili to deželo še bolj konkurenčno in uspešno, kar je – ali pa bi moral biti – tudi cilj tistih, ki to državo vodijo. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Centra za Slovenščino kot drugi in tuji jezik se je končala minuli teden v petek.
Rok Fink prihaja iz Argentine, a je po rodu Slovenec. Nogomet ga ne zanima preveč, a se tudi o tem športu z njim lahko pogovarjate. Kot psihološki svetovalec zna najti skupni jezik skoraj z vsemi, svojo spretnost pa zna izkoristiti tudi kot voznik taksija, saj je ostal brez službe. Slovenijo je znova obiskal letos poleti, vendar tokrat za obisk ni imel posebnega razloga. Se pa živo spominja svojega prvega obiska domovine svojih staršev.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je Frank Perkovich, znan kot ‘polka priest’ oziroma polka duhovnik, ki je leta 1973 priredil prvo tako imenovano polka mašo. V intervjujih je pogosto povedal, da so mnogi dvomili o njegovi ideji. A ta je zaživela in ravno zaradi nje je bil znan širom Amerike, posebej med Slovenci, ki živijo tam. Frank Perkovich je sodeloval tudi pri pogrebu legendarnega Franka Yankovica, njegov album Pesmi in himne polka maše pa so prodali v več kot 100.000 izvodih.
16. julija je potekala tiskovna konferenca, ki jo je pripravilo prenovljeno vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). V Ljubljani je namreč 4. julija 2018 potekal volilni 10. zbor. SSK je dobil novo razširjeno vodstvo. Predsednik SSK ostaja dr. Boris Pleskovič, ki je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad kvalitetnim izborom Upravnega odbora (UO), ki bo tako lahko še bolj povezan s slovenskimi rojaki v tujini, poleg tega pa bo uspešno lahko sodeloval tudi z našimi strokovnjaki izven Slovenije na področju zdravstva, znanosti, gospodarstva, prava ter drugih strok.
Združenje Slovenska izseljenska matica vas vabi na razstavo del umetnice Ejti Štih v galeriji medija v Zagorju. Umetnica, sicer doma z Bleda, že dolga leta živi in ustvarja v Boliviji.
Združenje Slovenska izseljenska matica prav danes in jutri zaključuje s še dvema svojima dejavnostma – danes se je končala 55. slikarska kolonija v Izlakah, jutri pa Poletna šola Slovenščine malo drugače.
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos zaključila že peti razpis za raziskovalne štipendije za slovenske študente in Američane slovenskih korenin za 10-tedenske poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah in raziskovalnih institucijah v Sloveniji in svetu. Minister Gorazd Žmavc in dr. Jure Leskovec sta marca letos podpisala memorandum o sodelovanju med uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in fundacijo. V zadnjih štirih letih se je izmenjav udeležilo okrog 50 študentov, samo letos pa ASEF v sodelovanju z Uradom omogoča štipendije 28 študentom, kar je največje število doslej.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Neveljaven email naslov