Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. A so zaradi tega doma povsod po svetu.
Oddajo Slovencem po svetu tokrat začenjamo z zgodbo Mojce Henigman, Slovenke, ki živi v Londonu in si želi potovati okoli sveta. Arhitekt Miha Slekovec ne ve, ali bo ostal v Stuttgartu, kjer zdaj živi, saj je do zdaj prepotoval že pol Evrope. Lili Brunec pa se je pred odhodom na čezoceansko turnejo pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt, Niko Rožanc.
Britansko prestolnico že desetletje od blizu spoznava Ribničanka Mojca Henigman. Kot je povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v njen londonski dom, je njena želja, da bi šla enkrat na potovanje okrog sveta. Spoznavanje kultur in preizkušanje novih stvari ji je pač pisano na kožo. Nič čudnega torej, da je v teh letih doživela tisoč in eno dogodivščino ter dobila izkušnje, o katerih ste nekaj slišali tudi v nadaljevanju.
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. Arhitekt Miha Slekovec je prepotoval velik del Evrope, preden se je ustavil v Stuttgartu, kjer zdaj živi. Ali je torej usoda arhitekta, da je doma povsod in hkrati nikjer?
V številnih slovenskih društvih po svetu delujejo folklorne skupine, rojaki pa tudi s slovenskim ljudskim plesom na tujem ohranjajo slovensko kulturo in kulturno dediščino. V argentinskem glavnem mestu, v slovenskem domu v San Justu, deluje slovenska folklorna skupina Mladika, ki je prav te dni praznovala 15 letnico obstoja. In prav k njim se v goste prihodnji teden odpravlja največja folklorna skupina v Sloveniji – Akademska folklorna skupina France Marolt. Folklorna skupina France Marolt letos praznuje tudi 70. obletnico delovanja in krona praznovanja te okrogle obletnice bo prav čezoceanska turneja v Argentini. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt Niko Rožanc.
Še nekaj kratkih novic:
Jutri bo v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši v Buenos Airesu ob 20. uri nastopila pevka, pravljičarka in zbirateljica Ljoba Jenče.
Članice in člani slovenskega društva Lipa iz Prijedora so opravili vzpon na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc. Na vrhu so razvili zastavo, na kateri je znak Društva Slovencev “Lipa“ Prijedor in tudi njihov slogan: »Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci«.
Svetovni slovenski kongres vabi avtorje na nagradni natečaj. Tema kratkega proznega dela je »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj poznanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Več informacij najdete na spletnih straneh Svetovnega slovenskega kongresa. Rok za oddajo prispevkov je 10. november.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. A so zaradi tega doma povsod po svetu.
Oddajo Slovencem po svetu tokrat začenjamo z zgodbo Mojce Henigman, Slovenke, ki živi v Londonu in si želi potovati okoli sveta. Arhitekt Miha Slekovec ne ve, ali bo ostal v Stuttgartu, kjer zdaj živi, saj je do zdaj prepotoval že pol Evrope. Lili Brunec pa se je pred odhodom na čezoceansko turnejo pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt, Niko Rožanc.
Britansko prestolnico že desetletje od blizu spoznava Ribničanka Mojca Henigman. Kot je povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v njen londonski dom, je njena želja, da bi šla enkrat na potovanje okrog sveta. Spoznavanje kultur in preizkušanje novih stvari ji je pač pisano na kožo. Nič čudnega torej, da je v teh letih doživela tisoč in eno dogodivščino ter dobila izkušnje, o katerih ste nekaj slišali tudi v nadaljevanju.
Arhitekti so tisti, ki dajejo ali vzamejo mestom in njihovi okolici dušo. Arhitekt Miha Slekovec je prepotoval velik del Evrope, preden se je ustavil v Stuttgartu, kjer zdaj živi. Ali je torej usoda arhitekta, da je doma povsod in hkrati nikjer?
V številnih slovenskih društvih po svetu delujejo folklorne skupine, rojaki pa tudi s slovenskim ljudskim plesom na tujem ohranjajo slovensko kulturo in kulturno dediščino. V argentinskem glavnem mestu, v slovenskem domu v San Justu, deluje slovenska folklorna skupina Mladika, ki je prav te dni praznovala 15 letnico obstoja. In prav k njim se v goste prihodnji teden odpravlja največja folklorna skupina v Sloveniji – Akademska folklorna skupina France Marolt. Folklorna skupina France Marolt letos praznuje tudi 70. obletnico delovanja in krona praznovanja te okrogle obletnice bo prav čezoceanska turneja v Argentini. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednico akademske folklorne skupine France Marolt Niko Rožanc.
Še nekaj kratkih novic:
Jutri bo v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši v Buenos Airesu ob 20. uri nastopila pevka, pravljičarka in zbirateljica Ljoba Jenče.
Članice in člani slovenskega društva Lipa iz Prijedora so opravili vzpon na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc. Na vrhu so razvili zastavo, na kateri je znak Društva Slovencev “Lipa“ Prijedor in tudi njihov slogan: »Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci«.
Svetovni slovenski kongres vabi avtorje na nagradni natečaj. Tema kratkega proznega dela je »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj poznanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Več informacij najdete na spletnih straneh Svetovnega slovenskega kongresa. Rok za oddajo prispevkov je 10. november.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo tudi tokrat preplet zgodb in prispevkov, povezanih z našimi rojaki v tujini. Pogovarjali se bomo z urednikom slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo v Argentini Mirkom Vasletom, ki je tudi aktivni član slovenske skupnosti v Buenos Airesu, gostili pa bomo tudi podjetnico iz Nurnberga Sonjo Roškar, ki je tudi predsednica novoustanovljenega slovenskega poslovnega društva v tem delu Nemčije. Izvedeli boste, kako so Slovenci v New Yorku minulo nedeljo praznovali sto letnico tamkajšnje slovenske cerkve Sv. Cirila, ki je ne le versko marveč tudi kulturno središče newyorških Slovencev. Zabeležili bomo tudi 30 letnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je ob tej obletnici pripravil tudi mednarodno konferenco o raziskovanju slovenskega izseljenstva ter novih vsebinah in pristopih pri preučevanju tega področja. Trideset let pa potekajo tudi tradicionalne folkloriade – srečanja slovenskih folklornih skupin iz Nemčije, ki se bodo jutri zbrale v Ingolstadtu. Preverili bomo, kako tečejo še zadnje priprave in kakšno je vzdušje pred jutrišnjo prireditvijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov