Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lahko krizo v Venezueli rešijo znotraj države ali bi bila potrebna zunanja intervencija?
Tokratno oddajo Slovencem po svetu so zaznamovali predvsem aktualni dogodki, ki zadevajo tudi Slovence. Včeraj je vlada republike Slovenije priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Lahko ste slišali, kakšno je stanje v Venezueli, ki jo pesti politična in humanitarna kriza, izvedeli več o senatorki slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki se v ZDA podaja v predsedniško tekmo, sledili bibliobusu v Banja Luko in na koncu pokukali še v deželo ‘tam spodaj’, kamor se je pred nekaj dnevi vrnila naša sogovornica Danijela Jones.
V Venezueli rojena Dania Frank se je leta 1991 na željo staršev preselila v Slovenijo. Vendar države, v kateri se je rodila, ni nikoli pozabila in ji tudi nikoli ni obrnila hrbta, kljub temu, da ima Slovenijo in življenje tukaj rada in se nazaj v Venezuelo ne bi več vrnila. Članica civilnega društva Slovencev v Venezueli je ohranila stike s Slovenci in drugimi prijatelji, ki živijo v južnoameriški državi, ki jo trenutno pesti velika politična in humanitarna kriza. Najprej sem jo vprašal, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se razmere v Venezueli uredile.
Ameriška demokratska senatorka Amy Klobuchar se bo leta 2020 podala v predsedniško kampanjo in skušala priti do položaja predstavnice demokratov na predsedniških volitvah. 58-letno nekdanjo tožilko slovenskih korenin iz Minnesote je predstavil naš dopisnik iz ZDA, Edvard Žitnik.
Minuli petek so na Trgu Krajine v Banja Luki predstavili prvi bibliobus, ki ga je podarila Osrednja Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru. Slednji bo zelo pomemben za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo na obrobju mesta. V Banja Luki je bil tudi naš koprski televizijski kolega, Luka Grižonič.
Danijela Jones je Slovenka po svetu že več kot tri desetletja. Bila je tudi ena izmed udeleženk letošnjega seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. V rodno domovino je prišla od najdlje – iz Avstralije. V Queenslandu, kjer zdaj živi, so leta 2015 ustanovili Društvo za slovenski jezik in kulturo, katerega članica je. Med seminarjem je Danijela Jones v stihe ujela tudi svoje izseljenske občutke, ki jih je ob začetku pogovora z Mojco Delač delila tudi v naš radijski mikrofon.
Še nekaj kratkih novic:
V oddaji Intervju na Televiziji Slovenija je Ksenija Horvat 10. februarja gostila predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, doktorico Barbaro Riman. Poudarila je, da prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države, paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Posnetek intervjuja najdete v arhivu portala MMC RTVSLO.
V verskem središču Kew v Melbournu so praznovali kultunri praznik s predstavitvijo pesniške zborke Cilke Žagar iz Lightning Ridgea v Avstraliji. V bogatem kulturnem programu, ki je nastal pod vodstvom Drage Gelt. Literarno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji je predstavila mag. Barbara Suša, v imenu izseljenske matice pa je navzoče pozdravila in jim čestitala za kulturni praznik glavna tajnica Jasmina Ilič Draković.
Tudi letos so pripravili slovesno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki je potekala v prepolni dvorani Muzeja makedonske borbe. Posvečena je bila spominu na štiri velike ustvarjalce, brez katerih, kot je dejala v pozdravnem nagovoru predsednica našega združenja Anastazija Ribarski, bi bila slovenski jezik in kultura drugačna. Slavnostni govornik je bil veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, prof. dr. Milan Jazbec.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Lahko krizo v Venezueli rešijo znotraj države ali bi bila potrebna zunanja intervencija?
Tokratno oddajo Slovencem po svetu so zaznamovali predvsem aktualni dogodki, ki zadevajo tudi Slovence. Včeraj je vlada republike Slovenije priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Lahko ste slišali, kakšno je stanje v Venezueli, ki jo pesti politična in humanitarna kriza, izvedeli več o senatorki slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki se v ZDA podaja v predsedniško tekmo, sledili bibliobusu v Banja Luko in na koncu pokukali še v deželo ‘tam spodaj’, kamor se je pred nekaj dnevi vrnila naša sogovornica Danijela Jones.
V Venezueli rojena Dania Frank se je leta 1991 na željo staršev preselila v Slovenijo. Vendar države, v kateri se je rodila, ni nikoli pozabila in ji tudi nikoli ni obrnila hrbta, kljub temu, da ima Slovenijo in življenje tukaj rada in se nazaj v Venezuelo ne bi več vrnila. Članica civilnega društva Slovencev v Venezueli je ohranila stike s Slovenci in drugimi prijatelji, ki živijo v južnoameriški državi, ki jo trenutno pesti velika politična in humanitarna kriza. Najprej sem jo vprašal, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se razmere v Venezueli uredile.
Ameriška demokratska senatorka Amy Klobuchar se bo leta 2020 podala v predsedniško kampanjo in skušala priti do položaja predstavnice demokratov na predsedniških volitvah. 58-letno nekdanjo tožilko slovenskih korenin iz Minnesote je predstavil naš dopisnik iz ZDA, Edvard Žitnik.
Minuli petek so na Trgu Krajine v Banja Luki predstavili prvi bibliobus, ki ga je podarila Osrednja Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru. Slednji bo zelo pomemben za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo na obrobju mesta. V Banja Luki je bil tudi naš koprski televizijski kolega, Luka Grižonič.
Danijela Jones je Slovenka po svetu že več kot tri desetletja. Bila je tudi ena izmed udeleženk letošnjega seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. V rodno domovino je prišla od najdlje – iz Avstralije. V Queenslandu, kjer zdaj živi, so leta 2015 ustanovili Društvo za slovenski jezik in kulturo, katerega članica je. Med seminarjem je Danijela Jones v stihe ujela tudi svoje izseljenske občutke, ki jih je ob začetku pogovora z Mojco Delač delila tudi v naš radijski mikrofon.
Še nekaj kratkih novic:
V oddaji Intervju na Televiziji Slovenija je Ksenija Horvat 10. februarja gostila predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, doktorico Barbaro Riman. Poudarila je, da prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države, paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Posnetek intervjuja najdete v arhivu portala MMC RTVSLO.
V verskem središču Kew v Melbournu so praznovali kultunri praznik s predstavitvijo pesniške zborke Cilke Žagar iz Lightning Ridgea v Avstraliji. V bogatem kulturnem programu, ki je nastal pod vodstvom Drage Gelt. Literarno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji je predstavila mag. Barbara Suša, v imenu izseljenske matice pa je navzoče pozdravila in jim čestitala za kulturni praznik glavna tajnica Jasmina Ilič Draković.
Tudi letos so pripravili slovesno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki je potekala v prepolni dvorani Muzeja makedonske borbe. Posvečena je bila spominu na štiri velike ustvarjalce, brez katerih, kot je dejala v pozdravnem nagovoru predsednica našega združenja Anastazija Ribarski, bi bila slovenski jezik in kultura drugačna. Slavnostni govornik je bil veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, prof. dr. Milan Jazbec.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov