Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
Pesnica in psihologinja Špela Milharčič o svojem delu in življenju v Argentini
Pred nekaj meseci je v nabito polni kavarni v San Telmu, v središču mesta Buenos Aires, Špela Milharčič predstavila svojo prvo pesniško zbirko ‘Nieva donde no estás’ (Sneži, kjer te ni). Brala jih je igralka Maja Sever; posnetki so nastali na Radiu Slovenija leta 2013 za oddajo Literarni nokturno s skupnim naslovom Šepetanja tišine. Špela Milharčič se je rodila po drugi svetovni vojni v Seebodnu pri Spittalu, je Slovenka, ki je postala Argentinka. Njen oče je bil uspešen trgovec v Temperleyu pri Buenos Airesu, sama je postala psihologinja. Poročena je bila z znanim gledališčnikom Eliom Gallipolijem, ki je bil prav tako kot Špela angažiran v boju proti vojaški diktaturi. Njene pesmi skrivnostno izražajo vsebine, ki jih sama ne zmore artikulirati razumsko, a jih oblikuje v verze. Njene pesmi so slikovite, skladnja je razbita, besede osvobojene, kot v kakem sodobnem futurizmu, ki temelji na disonanci in razvija drzno metaforiko. Do pred kratkim je trdila, da slovensko ne zmore govoriti, nato se ji je razvezal jezik … priznala je, da se slovenščina in kastiljščina gresta skrivalnice, se dotikata in se včasih tudi objameta. Pogovor s Špelo Milharčič je pripravil Andrej Rot, izvedel pa sem ga Jure K. Čokl. Prvo vprašanje je razumljivo bilo, kako to, da je v Slovenščini spregovorila po pol stoletja – in to tako, kot da ne bi nikoli nehala?
V Avstraliji po nekaterih podatkih živi blizu 20.000 Slovencev in njihovih potomcev. V Sydneju se je slovenskim staršem rodila tudi Danica Šajn. Na svoje slovenske korenine je zelo ponosna, vseskozi ohranja slovenstvo in slovensko kulturo. Rada ima predvsem slovensko petje in že dvajset let prepeva v pevski skupini Južne zvezde, sicer pa je po poklicu učiteljica, ki je v Sydneyu maturirala iz slovenščine. Danica Šajn je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila tudi o dejavnosti v slovenski skupnosti, najprej pa se je ozrla k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
V predsedniški palači je bil 8. maja sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Deklaracija ima nepozaben simbolni in stvarni pomen, je poudaril predsednik RS Borut Pahor.Po njegovih besedah ima Majniška deklaracija iz leta 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost, njena največja odlika pa je, da je povezala demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi. Na srečanju so prvič na državni uradni ravni počastili obletnico branja tega prelomnega dokumenta.
V Washingtonu je tik pred 92. rojstnim dnem umrl dolgoletni uslužbenec ameriške kongresne knjižnice Vladimir Pregelj. Rodil se je leta 1927 v Murski Soboti in se pozneje preselil v Ljubljano, od tam pa po drugi svetovni vojni leta 1945 kot begunec odšel v ZDA. S pomočjo štipendije se je šolal na kolidžu St. Joseph v ameriški zvezni državi Indiani, služil je v ameriški vojski, postal državljan in opravil magisterij na univerzi Fordham. Leta 1957 se je zaposlil v ameriški kongresni knjižnici. Pomagal je navezovati stike slovenskim politikom in diplomatom v Washingtonu, bil pa je tudi starešina velike porote v aferi Watergate, ki je s položaja odnesla predsednika Richarda Nixona. Veliko zaslug ima za Slovenijo v času njenega osamosvajanja.
Slovenski glasbenik Vlado Kreslin je na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu izvedel literarno-glasbeni večer, minuli petek pa je napolnil dvorano Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Koncert v Washingtonu, med katerim je Kreslin bral odlomke oziroma verze iz svoje knjige, je bil pripravljen v okviru Evropskega meseca kulture, ki v ameriški prestolnici poteka že sedmo leto zapored okrog Dneva Evrope, devetega maja. V dvorani Narodnega doma so se obiskovalci zabavali pozno v noč tudi po koncertu, ki je bil dobrodelne narave. Zbrana sredstva bodo porabili za vzdrževanje Slovenskega muzeja in arhivov, ki so v Narodnem domu.
Tradicionalna prireditev Dobrodošli doma bo letos 6. julija 2019 v Radovljici. Prijave za sodelovanje na prireditvi ali samo za obisk in izlete zbirajo do 5. maja 2019. Prijavite se lahko na spletni strani Slovenske izseljenske matice, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije povezane s prireditvijo Dobrodošli doma.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa zbirajo na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
Pesnica in psihologinja Špela Milharčič o svojem delu in življenju v Argentini
Pred nekaj meseci je v nabito polni kavarni v San Telmu, v središču mesta Buenos Aires, Špela Milharčič predstavila svojo prvo pesniško zbirko ‘Nieva donde no estás’ (Sneži, kjer te ni). Brala jih je igralka Maja Sever; posnetki so nastali na Radiu Slovenija leta 2013 za oddajo Literarni nokturno s skupnim naslovom Šepetanja tišine. Špela Milharčič se je rodila po drugi svetovni vojni v Seebodnu pri Spittalu, je Slovenka, ki je postala Argentinka. Njen oče je bil uspešen trgovec v Temperleyu pri Buenos Airesu, sama je postala psihologinja. Poročena je bila z znanim gledališčnikom Eliom Gallipolijem, ki je bil prav tako kot Špela angažiran v boju proti vojaški diktaturi. Njene pesmi skrivnostno izražajo vsebine, ki jih sama ne zmore artikulirati razumsko, a jih oblikuje v verze. Njene pesmi so slikovite, skladnja je razbita, besede osvobojene, kot v kakem sodobnem futurizmu, ki temelji na disonanci in razvija drzno metaforiko. Do pred kratkim je trdila, da slovensko ne zmore govoriti, nato se ji je razvezal jezik … priznala je, da se slovenščina in kastiljščina gresta skrivalnice, se dotikata in se včasih tudi objameta. Pogovor s Špelo Milharčič je pripravil Andrej Rot, izvedel pa sem ga Jure K. Čokl. Prvo vprašanje je razumljivo bilo, kako to, da je v Slovenščini spregovorila po pol stoletja – in to tako, kot da ne bi nikoli nehala?
V Avstraliji po nekaterih podatkih živi blizu 20.000 Slovencev in njihovih potomcev. V Sydneju se je slovenskim staršem rodila tudi Danica Šajn. Na svoje slovenske korenine je zelo ponosna, vseskozi ohranja slovenstvo in slovensko kulturo. Rada ima predvsem slovensko petje in že dvajset let prepeva v pevski skupini Južne zvezde, sicer pa je po poklicu učiteljica, ki je v Sydneyu maturirala iz slovenščine. Danica Šajn je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila tudi o dejavnosti v slovenski skupnosti, najprej pa se je ozrla k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
V predsedniški palači je bil 8. maja sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Deklaracija ima nepozaben simbolni in stvarni pomen, je poudaril predsednik RS Borut Pahor.Po njegovih besedah ima Majniška deklaracija iz leta 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost, njena največja odlika pa je, da je povezala demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi. Na srečanju so prvič na državni uradni ravni počastili obletnico branja tega prelomnega dokumenta.
V Washingtonu je tik pred 92. rojstnim dnem umrl dolgoletni uslužbenec ameriške kongresne knjižnice Vladimir Pregelj. Rodil se je leta 1927 v Murski Soboti in se pozneje preselil v Ljubljano, od tam pa po drugi svetovni vojni leta 1945 kot begunec odšel v ZDA. S pomočjo štipendije se je šolal na kolidžu St. Joseph v ameriški zvezni državi Indiani, služil je v ameriški vojski, postal državljan in opravil magisterij na univerzi Fordham. Leta 1957 se je zaposlil v ameriški kongresni knjižnici. Pomagal je navezovati stike slovenskim politikom in diplomatom v Washingtonu, bil pa je tudi starešina velike porote v aferi Watergate, ki je s položaja odnesla predsednika Richarda Nixona. Veliko zaslug ima za Slovenijo v času njenega osamosvajanja.
Slovenski glasbenik Vlado Kreslin je na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu izvedel literarno-glasbeni večer, minuli petek pa je napolnil dvorano Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Koncert v Washingtonu, med katerim je Kreslin bral odlomke oziroma verze iz svoje knjige, je bil pripravljen v okviru Evropskega meseca kulture, ki v ameriški prestolnici poteka že sedmo leto zapored okrog Dneva Evrope, devetega maja. V dvorani Narodnega doma so se obiskovalci zabavali pozno v noč tudi po koncertu, ki je bil dobrodelne narave. Zbrana sredstva bodo porabili za vzdrževanje Slovenskega muzeja in arhivov, ki so v Narodnem domu.
Tradicionalna prireditev Dobrodošli doma bo letos 6. julija 2019 v Radovljici. Prijave za sodelovanje na prireditvi ali samo za obisk in izlete zbirajo do 5. maja 2019. Prijavite se lahko na spletni strani Slovenske izseljenske matice, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije povezane s prireditvijo Dobrodošli doma.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa zbirajo na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov