Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Srečanj Slovencev se udeležujejo tudi Italijani
V nedeljo bomo volili poslanke in poslance, ki nas bodo zastopali v Evropskem parlamentu. Glede na nizko volilno udeležbo na zadnjih takšnih volitvah pri nas se zdi, da volivkam in volivcem ni preveč mar za evropsko politiko. A vendarle prav ta kroji tudi našo usodo in ne glede na to, kako majhen je vpliv naše politike nanjo, je prav, da svojo pravico izkoristimo in prispevamo svoj delež k odločitvi, kdo naj nas zastopa ‘pred cesarjem’, kakor so nekoč govorili. In tudi kako – glede na to, da bo volilna udeležba verjetno nizka, bo kar držalo, da šteje vsak glas.
Šteje pa tudi vsaka novica, ki jo dobimo od Slovencev, ki živijo po vsem svetu. V nocojšnji oddaji smo za vas pripravili tri prispevke, ki govorijo o treh precej različnih temah, katere skupni imenovalec je Slovenija. Začeli smo z jabolki, ki jih preučuje Anže Švara v Belgiji. Nadaljevali smo s Slovenci, ki živijo v Milanu in jih je pred mikrofon povabil naš rimski dopisnik Janko Petrovec, oddajo pa končali s pogovorom z učiteljem Vinkom Kraljem, ki je domovino obiskal med seminarjem za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine.
Selimo se v Belgijo, in sicer v Flandrijo, natančneje v mesto Leuven. Tam že nekaj let živi Korošec Anže Švara. Ukvarja se z zelo zanimivim raziskovanjem jabolk, za katero je dobil tudi štipendijo flamske vlade. V mestu z nekaj več kot 100.000 prebivalci je sedež največje in najstarejše univerze v državah Beneluxa. Tudi o tem je Anže Švara pripovedoval Mojci Delač, ki ga je poklicala po še enem delovnem tednu, pri katerem sta se najprej ustavila.
In zdaj v Milano, kjer živi precej številčna slovenska skupnost. Sestavljajo jo potomci pregnancev iz fašističnega obdobja, pa moški in ženske, ki jih je v prestolnico Lombardije pripeljala ljubezen ali iskanje zaposlitve – vse do najmlajših, ki v Milano prihajajo na študij ali kot uslužbenci velikih mednarodnih podjetij. Slovenci iz Milana se že desetletja srečujejo vsako tretjo nedeljo v mesecu pri maši. Društvo, ki so ga ustanovili pred trinajstimi leti, je ta običaj ohranilo, a hkrati razširilo svoj krog, ki zdaj vključuje tudi tiste rojake, ki k maši ne zahajajo. V nedeljo se jim je pridružil naš dopisnik iz Italije Janko Petrovec.
Vinko Kralj je učitelj dopolnilnega pouka slovenščine v Nemčiji. Svojemu poklicu je zelo predan, kakor boste lahko slišali v pogovoru z njim, ga ima bolj za poslanstvo kakor za službo. Vprašal sem ga, kako se je to njegovo poslanstvo začelo.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s starši preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
21. maja se je v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Lipa v Zadru začela 12. likovna kolonija z naslovom Ladje, ljudje, morje. Likovna kolonija združuje umetnike iz slovenskih društev Triglav iz Splita, Istra iz Pule, Slovenski dom iz Karlovca, Topolščice, Dravograda, Škofje Loke, Novega mesta in Dolenjskih Toplic.
V sklopu kulturnih dogodkov, ki so bili del spremljevalnega programa, je v Zadru nastopilo tudi pet plesnih parov iz Koroške, ki so tam končali uspešno sezono, in etno glasbena skupina Rute, ki prav tako prihaja iz Koroške.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Srečanj Slovencev se udeležujejo tudi Italijani
V nedeljo bomo volili poslanke in poslance, ki nas bodo zastopali v Evropskem parlamentu. Glede na nizko volilno udeležbo na zadnjih takšnih volitvah pri nas se zdi, da volivkam in volivcem ni preveč mar za evropsko politiko. A vendarle prav ta kroji tudi našo usodo in ne glede na to, kako majhen je vpliv naše politike nanjo, je prav, da svojo pravico izkoristimo in prispevamo svoj delež k odločitvi, kdo naj nas zastopa ‘pred cesarjem’, kakor so nekoč govorili. In tudi kako – glede na to, da bo volilna udeležba verjetno nizka, bo kar držalo, da šteje vsak glas.
Šteje pa tudi vsaka novica, ki jo dobimo od Slovencev, ki živijo po vsem svetu. V nocojšnji oddaji smo za vas pripravili tri prispevke, ki govorijo o treh precej različnih temah, katere skupni imenovalec je Slovenija. Začeli smo z jabolki, ki jih preučuje Anže Švara v Belgiji. Nadaljevali smo s Slovenci, ki živijo v Milanu in jih je pred mikrofon povabil naš rimski dopisnik Janko Petrovec, oddajo pa končali s pogovorom z učiteljem Vinkom Kraljem, ki je domovino obiskal med seminarjem za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine.
Selimo se v Belgijo, in sicer v Flandrijo, natančneje v mesto Leuven. Tam že nekaj let živi Korošec Anže Švara. Ukvarja se z zelo zanimivim raziskovanjem jabolk, za katero je dobil tudi štipendijo flamske vlade. V mestu z nekaj več kot 100.000 prebivalci je sedež največje in najstarejše univerze v državah Beneluxa. Tudi o tem je Anže Švara pripovedoval Mojci Delač, ki ga je poklicala po še enem delovnem tednu, pri katerem sta se najprej ustavila.
In zdaj v Milano, kjer živi precej številčna slovenska skupnost. Sestavljajo jo potomci pregnancev iz fašističnega obdobja, pa moški in ženske, ki jih je v prestolnico Lombardije pripeljala ljubezen ali iskanje zaposlitve – vse do najmlajših, ki v Milano prihajajo na študij ali kot uslužbenci velikih mednarodnih podjetij. Slovenci iz Milana se že desetletja srečujejo vsako tretjo nedeljo v mesecu pri maši. Društvo, ki so ga ustanovili pred trinajstimi leti, je ta običaj ohranilo, a hkrati razširilo svoj krog, ki zdaj vključuje tudi tiste rojake, ki k maši ne zahajajo. V nedeljo se jim je pridružil naš dopisnik iz Italije Janko Petrovec.
Vinko Kralj je učitelj dopolnilnega pouka slovenščine v Nemčiji. Svojemu poklicu je zelo predan, kakor boste lahko slišali v pogovoru z njim, ga ima bolj za poslanstvo kakor za službo. Vprašal sem ga, kako se je to njegovo poslanstvo začelo.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s starši preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
21. maja se je v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Lipa v Zadru začela 12. likovna kolonija z naslovom Ladje, ljudje, morje. Likovna kolonija združuje umetnike iz slovenskih društev Triglav iz Splita, Istra iz Pule, Slovenski dom iz Karlovca, Topolščice, Dravograda, Škofje Loke, Novega mesta in Dolenjskih Toplic.
V sklopu kulturnih dogodkov, ki so bili del spremljevalnega programa, je v Zadru nastopilo tudi pet plesnih parov iz Koroške, ki so tam končali uspešno sezono, in etno glasbena skupina Rute, ki prav tako prihaja iz Koroške.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov