Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sergeja Ružić, Slovenka, ki je 'tja dol' odšla zaradi ljubezni
Med tem, ko kolesarji vrtijo pedala na dirki po Sloveniji in jo s tem promovirajo tudi kot eno najlepših turističnih destinacij v Evropi, bo naša država praznovala tudi svoj 28. rojstni dan. Slovenci bomo praznovali po vsem svetu, kjer je po grobih ocenah razseljenih okoli 650.000 naših rojakinj in rojakov.
Zagotovo bodo praznovali tudi v Rumi, od koder prihajajo učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki so obiskali Pomurje in se mudili v Veržeju. V nedeljo so Dan državnosti proslavili tudi Slovenci v Châtilonu pri Parizu, zagotovo pa bodo praznik obeležili tudi Slovenci v Avstraliji, kjer živi prva gostja nocojšnje oddaje, Sergeja Ružić. Čestitkam ob prazniku se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu.
Veterinarka in študentka prava Sergeja Ružić, ki živi v Brisbaneu, je v Avstralijo odšla zaradi ljubezni, čeprav tujina ni bila njena želja. Zdaj ji zaradi tega ni prav nič žal, čeprav je kar nekaj stvari, ki jih pogreša. Najprej sem jo vprašal, zakaj se potem sploh je preselila v Avstralijo.
V Srbiji deluje 15 slovenskih društev in Nacionalni Svet slovenske narodne manjšine. Eno izmed njih je tudi slovensko društvo Emona v Rumi, ki je bilo ustanovljeno leta 2019. Že deset let ga vodi Zoran Jovičič, ki ni le predsednik društva, temveč tudi učitelj slovenskega dopolnilnega pouka, kulturnik in športnik. V Rumi so pred kratkim organizirali tudi tradicionalno prireditev Beremo s Slovenijo. V minulem tednu so učenci slovenskega dopolnilnega pouka obiskali Pomurje in Veržej. V pogovoru z Lili Brunec je Zoran Jovičič, ki se je mudil v Ljubljani, spregovoril o minuli prireditvi Beremo s Slovenijo.
V nedeljo so v Châtilonu pri Parizu obeležili bližajoči se praznik slovenske državnosti v organizaciji Društva Slovencev v Parizu, ki je bilo kot Slovensko prosvetno društvo v Parizu ustanovljeno 9. julija 1960. Decembra leto pozneje si je nadelo ime, ki ga nosi še danes. Februarja letos je predsedovanje prevzela glasbenica, profesorica Liliana Novak, ki je svojo zgodbo Slovenke po svetu začela pisati že desetletja nazaj. Tudi o tem, kako dolgo je že v tujini, je več povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Pariz:
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres vabi na IV. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 5. julija 2019 na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik države Borut Pahor. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Svetovni slovenski kongres objavlja tudi prvo vabilo za letošnji Tabor, ki bo potekal v bližini Ivančne Gorice in ga pripravljajo v sodelovanju s Šolo preživetja. Informacije so že na spletni strani. Število mest je omejeno, zato organizatorji predlagajo, da s prijavami pohitite.
Deset študentov iz Združenih držav Amerike, večinoma slovenskih korenin, z denarno podporo Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) preživlja poletje v Sloveniji. Deseterico dobitnikov štipendij so izbrali po razpisu, ki se je zaključil marca. V naši državi opravljajo različne naloge.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sergeja Ružić, Slovenka, ki je 'tja dol' odšla zaradi ljubezni
Med tem, ko kolesarji vrtijo pedala na dirki po Sloveniji in jo s tem promovirajo tudi kot eno najlepših turističnih destinacij v Evropi, bo naša država praznovala tudi svoj 28. rojstni dan. Slovenci bomo praznovali po vsem svetu, kjer je po grobih ocenah razseljenih okoli 650.000 naših rojakinj in rojakov.
Zagotovo bodo praznovali tudi v Rumi, od koder prihajajo učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki so obiskali Pomurje in se mudili v Veržeju. V nedeljo so Dan državnosti proslavili tudi Slovenci v Châtilonu pri Parizu, zagotovo pa bodo praznik obeležili tudi Slovenci v Avstraliji, kjer živi prva gostja nocojšnje oddaje, Sergeja Ružić. Čestitkam ob prazniku se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu.
Veterinarka in študentka prava Sergeja Ružić, ki živi v Brisbaneu, je v Avstralijo odšla zaradi ljubezni, čeprav tujina ni bila njena želja. Zdaj ji zaradi tega ni prav nič žal, čeprav je kar nekaj stvari, ki jih pogreša. Najprej sem jo vprašal, zakaj se potem sploh je preselila v Avstralijo.
V Srbiji deluje 15 slovenskih društev in Nacionalni Svet slovenske narodne manjšine. Eno izmed njih je tudi slovensko društvo Emona v Rumi, ki je bilo ustanovljeno leta 2019. Že deset let ga vodi Zoran Jovičič, ki ni le predsednik društva, temveč tudi učitelj slovenskega dopolnilnega pouka, kulturnik in športnik. V Rumi so pred kratkim organizirali tudi tradicionalno prireditev Beremo s Slovenijo. V minulem tednu so učenci slovenskega dopolnilnega pouka obiskali Pomurje in Veržej. V pogovoru z Lili Brunec je Zoran Jovičič, ki se je mudil v Ljubljani, spregovoril o minuli prireditvi Beremo s Slovenijo.
V nedeljo so v Châtilonu pri Parizu obeležili bližajoči se praznik slovenske državnosti v organizaciji Društva Slovencev v Parizu, ki je bilo kot Slovensko prosvetno društvo v Parizu ustanovljeno 9. julija 1960. Decembra leto pozneje si je nadelo ime, ki ga nosi še danes. Februarja letos je predsedovanje prevzela glasbenica, profesorica Liliana Novak, ki je svojo zgodbo Slovenke po svetu začela pisati že desetletja nazaj. Tudi o tem, kako dolgo je že v tujini, je več povedala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Pariz:
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres vabi na IV. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 5. julija 2019 na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik države Borut Pahor. Več informacij najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Svetovni slovenski kongres objavlja tudi prvo vabilo za letošnji Tabor, ki bo potekal v bližini Ivančne Gorice in ga pripravljajo v sodelovanju s Šolo preživetja. Informacije so že na spletni strani. Število mest je omejeno, zato organizatorji predlagajo, da s prijavami pohitite.
Deset študentov iz Združenih držav Amerike, večinoma slovenskih korenin, z denarno podporo Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) preživlja poletje v Sloveniji. Deseterico dobitnikov štipendij so izbrali po razpisu, ki se je zaključil marca. V naši državi opravljajo različne naloge.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov