Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodbe treh ljudi, ki jih je v tujino pripeljala ljubezen.
Razlogov za selitev v tujino je veliko – najlepši izmed njih je gotovo ljubezen. V oddaji Slovencem po svetu smo pripravili dve prav taki zgodbi, ki jih živijo tudi trije gostje oddaje – Elisabeth in Vladimir Godec ter Kim Schiro. Vsi trije so domovino zapustili zaradi ljubezni, čeprav se njihove zgodbe razlikujejo.
Elisabeth Godec se je rodila v Avstraliji slovenskima staršema in med obiskom Slovenije spoznala svojega soproga Vladimirja. Odločila sta se, da si dom ustvarita v Avstraliji. Po 35 letih življenja na peti celini sta se pred petimi leti odločila, da se vrneta na Sončno stran Alp. Polna vtisov in bogatih izkušenj povezovanj dveh svetov sta svojo dogodivščino zadnjih štirih desetletij delila z Mojco Delač. Pevka Kim Schiro živi v Limericku na Irskem. Njena pot tja je bila tako neobičajna, da sem jo najprej prosil, naj mi razloži, kako je tja sploh prišla. Tudi tokrat je bil glavni razlog ljubezen, čeprav ne v takem smislu kot pri Elisabeth in Vladimirju.
Še nekaj kratkih novic:
Prav zdaj poteka v Slovenski filharmoniji v Ljubljani sklepni koncert Vokalne skupine Plamen iz Kanade v sklopu turneje, katere častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Pogovoru s pevkami in umetniško vodjo skupine, Marijo Ahačič Pollak, boste lahko prisluhnili v prihodnji oddaji.
V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so včeraj ob 18. uri odprli razstavo Slovenci ob Belem Nilu – Dr. Ignacij Koblehar in njegovi sodelavci v Sudanu sredi 19. stoletja. Na njej so prvič predstavili celotno skupino Slovencev, ki je bila dejavno udeležena v organizaciji misijonske dejavnosti v Kartumu in na območju južnega Sudana. Razstavo so sicer pripravili ob 200-letnici rojstva slovenskega misijonarja v Afriki in raziskovalca reke Nil, Ignacija Knobleharja.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je minulo sredo na svoji spletni strani http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/aktualni-razpisi/ objavil razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2019/2020. Rok prijave je do vključno 30. septembra 2019.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Zgodbe treh ljudi, ki jih je v tujino pripeljala ljubezen.
Razlogov za selitev v tujino je veliko – najlepši izmed njih je gotovo ljubezen. V oddaji Slovencem po svetu smo pripravili dve prav taki zgodbi, ki jih živijo tudi trije gostje oddaje – Elisabeth in Vladimir Godec ter Kim Schiro. Vsi trije so domovino zapustili zaradi ljubezni, čeprav se njihove zgodbe razlikujejo.
Elisabeth Godec se je rodila v Avstraliji slovenskima staršema in med obiskom Slovenije spoznala svojega soproga Vladimirja. Odločila sta se, da si dom ustvarita v Avstraliji. Po 35 letih življenja na peti celini sta se pred petimi leti odločila, da se vrneta na Sončno stran Alp. Polna vtisov in bogatih izkušenj povezovanj dveh svetov sta svojo dogodivščino zadnjih štirih desetletij delila z Mojco Delač. Pevka Kim Schiro živi v Limericku na Irskem. Njena pot tja je bila tako neobičajna, da sem jo najprej prosil, naj mi razloži, kako je tja sploh prišla. Tudi tokrat je bil glavni razlog ljubezen, čeprav ne v takem smislu kot pri Elisabeth in Vladimirju.
Še nekaj kratkih novic:
Prav zdaj poteka v Slovenski filharmoniji v Ljubljani sklepni koncert Vokalne skupine Plamen iz Kanade v sklopu turneje, katere častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Pogovoru s pevkami in umetniško vodjo skupine, Marijo Ahačič Pollak, boste lahko prisluhnili v prihodnji oddaji.
V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so včeraj ob 18. uri odprli razstavo Slovenci ob Belem Nilu – Dr. Ignacij Koblehar in njegovi sodelavci v Sudanu sredi 19. stoletja. Na njej so prvič predstavili celotno skupino Slovencev, ki je bila dejavno udeležena v organizaciji misijonske dejavnosti v Kartumu in na območju južnega Sudana. Razstavo so sicer pripravili ob 200-letnici rojstva slovenskega misijonarja v Afriki in raziskovalca reke Nil, Ignacija Knobleharja.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je minulo sredo na svoji spletni strani http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/aktualni-razpisi/ objavil razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2019/2020. Rok prijave je do vključno 30. septembra 2019.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov