Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Mladi Slovenci po vsem svetu imajo spoštljiv odnos do domovine.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe?
V začetku preteklega tedna je v Madridu potekalo druženje Slovencev v organizaciji Društva Vtis. Na dogodku se je predstavila tudi Eva Pánjan, ki v španski prestolnici živi že nekaj let. Najprej je tja odšla študijsko, zdaj pa dela kot vodja marketinga v mednarodnem tehnološkem oddelku. Več o tem pa je zaupala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Madrid in Evo Panjan seveda najprej vprašala po vtisih z oktobrskega druženja z rojaki.
Slovensko društvo v Stockholmu vodi Rok Ogrin, prometni inženir, ki si je v resnici vedno želel voziti – avtobus. To mu je tudi uspelo, čeprav zdaj tega ne počne več tako pogosto in predvsem v povsem drugačni vlogi. Pot do tja bila dolga, polna pričakovanj in želja. Je bila ena izmed njih tudi ta, da bi postal predsednik društva Slovencev v Stockholmu?
Tanja Kocjančič Antolik se je s tujino srečala že med študijem logopedije in surdopedagogike na ljubljanski pedagoški fakulteti, potem pa jo je nadaljnja študijska pot odpeljala v različne evropske države. Zdaj že nekaj časa biva v češki prestolnici in se na Fonetičnem inštitutu v Pragi raziskovalno ukvarja z govorom. Minuli teden je sodelovala na znanstvenem jezikovnem simpoziju Obdobja 38 v Ljubljani in tam jo je pred radijski mikrofon povabila Lili Brunec. Tanja Kocjančič Antolik se je v pogovoru najprej ozrla k svojemu prvemu srečanju s tujino.
Še dve kratki novici:
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Slovensko-avstralsko akademsko društvo in Slovensko-avstralska gospodarska zbornica skupaj z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) vabi na 3. Konferenco o raziskovalno-poslovnem sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo, ki se bo odvijala 22. novembra 2019 v Sydneyu. Konferenca bo vključevala jutranje mreženje, popoldanska predavanja z lahkim kosilom in večerni sprejem. Za dodatne informacije ali morebitno sodelovanje pri dogodku se lahko obrnete na vodjo konference Mateyo Slobodnik. Podatke najdete na naši spletni strani. (mateya.slobodnik@saaa.si ali pokličite 0404 131 621)
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Mladi Slovenci po vsem svetu imajo spoštljiv odnos do domovine.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe?
V začetku preteklega tedna je v Madridu potekalo druženje Slovencev v organizaciji Društva Vtis. Na dogodku se je predstavila tudi Eva Pánjan, ki v španski prestolnici živi že nekaj let. Najprej je tja odšla študijsko, zdaj pa dela kot vodja marketinga v mednarodnem tehnološkem oddelku. Več o tem pa je zaupala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Madrid in Evo Panjan seveda najprej vprašala po vtisih z oktobrskega druženja z rojaki.
Slovensko društvo v Stockholmu vodi Rok Ogrin, prometni inženir, ki si je v resnici vedno želel voziti – avtobus. To mu je tudi uspelo, čeprav zdaj tega ne počne več tako pogosto in predvsem v povsem drugačni vlogi. Pot do tja bila dolga, polna pričakovanj in želja. Je bila ena izmed njih tudi ta, da bi postal predsednik društva Slovencev v Stockholmu?
Tanja Kocjančič Antolik se je s tujino srečala že med študijem logopedije in surdopedagogike na ljubljanski pedagoški fakulteti, potem pa jo je nadaljnja študijska pot odpeljala v različne evropske države. Zdaj že nekaj časa biva v češki prestolnici in se na Fonetičnem inštitutu v Pragi raziskovalno ukvarja z govorom. Minuli teden je sodelovala na znanstvenem jezikovnem simpoziju Obdobja 38 v Ljubljani in tam jo je pred radijski mikrofon povabila Lili Brunec. Tanja Kocjančič Antolik se je v pogovoru najprej ozrla k svojemu prvemu srečanju s tujino.
Še dve kratki novici:
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Slovensko-avstralsko akademsko društvo in Slovensko-avstralska gospodarska zbornica skupaj z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) vabi na 3. Konferenco o raziskovalno-poslovnem sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo, ki se bo odvijala 22. novembra 2019 v Sydneyu. Konferenca bo vključevala jutranje mreženje, popoldanska predavanja z lahkim kosilom in večerni sprejem. Za dodatne informacije ali morebitno sodelovanje pri dogodku se lahko obrnete na vodjo konference Mateyo Slobodnik. Podatke najdete na naši spletni strani. (mateya.slobodnik@saaa.si ali pokličite 0404 131 621)
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov