Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Mladi Slovenci po vsem svetu imajo spoštljiv odnos do domovine.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe?
V začetku preteklega tedna je v Madridu potekalo druženje Slovencev v organizaciji Društva Vtis. Na dogodku se je predstavila tudi Eva Pánjan, ki v španski prestolnici živi že nekaj let. Najprej je tja odšla študijsko, zdaj pa dela kot vodja marketinga v mednarodnem tehnološkem oddelku. Več o tem pa je zaupala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Madrid in Evo Panjan seveda najprej vprašala po vtisih z oktobrskega druženja z rojaki.
Slovensko društvo v Stockholmu vodi Rok Ogrin, prometni inženir, ki si je v resnici vedno želel voziti – avtobus. To mu je tudi uspelo, čeprav zdaj tega ne počne več tako pogosto in predvsem v povsem drugačni vlogi. Pot do tja bila dolga, polna pričakovanj in želja. Je bila ena izmed njih tudi ta, da bi postal predsednik društva Slovencev v Stockholmu?
Tanja Kocjančič Antolik se je s tujino srečala že med študijem logopedije in surdopedagogike na ljubljanski pedagoški fakulteti, potem pa jo je nadaljnja študijska pot odpeljala v različne evropske države. Zdaj že nekaj časa biva v češki prestolnici in se na Fonetičnem inštitutu v Pragi raziskovalno ukvarja z govorom. Minuli teden je sodelovala na znanstvenem jezikovnem simpoziju Obdobja 38 v Ljubljani in tam jo je pred radijski mikrofon povabila Lili Brunec. Tanja Kocjančič Antolik se je v pogovoru najprej ozrla k svojemu prvemu srečanju s tujino.
Še dve kratki novici:
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Slovensko-avstralsko akademsko društvo in Slovensko-avstralska gospodarska zbornica skupaj z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) vabi na 3. Konferenco o raziskovalno-poslovnem sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo, ki se bo odvijala 22. novembra 2019 v Sydneyu. Konferenca bo vključevala jutranje mreženje, popoldanska predavanja z lahkim kosilom in večerni sprejem. Za dodatne informacije ali morebitno sodelovanje pri dogodku se lahko obrnete na vodjo konference Mateyo Slobodnik. Podatke najdete na naši spletni strani. (mateya.slobodnik@saaa.si ali pokličite 0404 131 621)
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Mladi Slovenci po vsem svetu imajo spoštljiv odnos do domovine.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe?
V začetku preteklega tedna je v Madridu potekalo druženje Slovencev v organizaciji Društva Vtis. Na dogodku se je predstavila tudi Eva Pánjan, ki v španski prestolnici živi že nekaj let. Najprej je tja odšla študijsko, zdaj pa dela kot vodja marketinga v mednarodnem tehnološkem oddelku. Več o tem pa je zaupala Mojci Delač, ki jo je poklicala v Madrid in Evo Panjan seveda najprej vprašala po vtisih z oktobrskega druženja z rojaki.
Slovensko društvo v Stockholmu vodi Rok Ogrin, prometni inženir, ki si je v resnici vedno želel voziti – avtobus. To mu je tudi uspelo, čeprav zdaj tega ne počne več tako pogosto in predvsem v povsem drugačni vlogi. Pot do tja bila dolga, polna pričakovanj in želja. Je bila ena izmed njih tudi ta, da bi postal predsednik društva Slovencev v Stockholmu?
Tanja Kocjančič Antolik se je s tujino srečala že med študijem logopedije in surdopedagogike na ljubljanski pedagoški fakulteti, potem pa jo je nadaljnja študijska pot odpeljala v različne evropske države. Zdaj že nekaj časa biva v češki prestolnici in se na Fonetičnem inštitutu v Pragi raziskovalno ukvarja z govorom. Minuli teden je sodelovala na znanstvenem jezikovnem simpoziju Obdobja 38 v Ljubljani in tam jo je pred radijski mikrofon povabila Lili Brunec. Tanja Kocjančič Antolik se je v pogovoru najprej ozrla k svojemu prvemu srečanju s tujino.
Še dve kratki novici:
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
Slovensko-avstralsko akademsko društvo in Slovensko-avstralska gospodarska zbornica skupaj z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) vabi na 3. Konferenco o raziskovalno-poslovnem sodelovanju med Slovenijo in Avstralijo, ki se bo odvijala 22. novembra 2019 v Sydneyu. Konferenca bo vključevala jutranje mreženje, popoldanska predavanja z lahkim kosilom in večerni sprejem. Za dodatne informacije ali morebitno sodelovanje pri dogodku se lahko obrnete na vodjo konference Mateyo Slobodnik. Podatke najdete na naši spletni strani. (mateya.slobodnik@saaa.si ali pokličite 0404 131 621)
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Kaj so za leto 2015 pripravile civilne organizacije, ki v Sloveniji skrbijo za stike z v tujini rojaki ? To bodo v nocojšnji oddaji Slovencem po svetu povedali predstavniki Slovenske izseljenske matice, svetovnega slovenskega kongresa in izseljenskega društva Slovenija v svetu. O načrtih in tudi oceni dela v minulem letu bodo govorili Vesna Vukšinič Zmaić, Boris Pleskovič in Boštjan Kocmur. Špela Berlec – mlada Slovenka , ki živi v Avstraliji , pa bo podala kratek utrinek z velikega novoletnega ognjemeta v Sydneyu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu bomo gostili tri zanimive rojakinje, ki živijo v Pekingu, Londonu in Eisdnu v Belgiji. Metka Lokar s slovenskega lektorata na Univerzi v Pekingu nas bo seznanila z učenjem slovenščine za študente na Kitajskem in povedala več o Slovencih v tej veliki državi na Daljnjem Vzhodu. Refleksologinja in grafična oblikovalka Simi Koželj je pred desetimi leti prispela v Veliko Britanijo in bo pripovedovala o življenju ter izkušnjah, ki jih je prinesla tujina. Nežka Zalar, ki biva v stavbi slovenske katoliške misije v belgijskem Eisdnu, pa bo med drugim govorila o slovenski skupnosti na tem območju in prazničnem vzdušju med našimi rojaki.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov