Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Kako poteka proces repatriacije in koliko rojakov je že prispelo v Slovenijo?
V Slovenijo se v okviru repatriacije vračajo naši sonarodnjaki iz Venezuele, kar je prav gotovo dogodek, ki mu v vsej zgodovini naše države ni primerljivega. Zato smo večji del oddaje posvetili tej temi. Kako se življenje lahko zasuka v nepričakovano smer, v tem primeru proti vzhodu, pa nam je razložil Maik Namar, ki je odšel v Rusijo in se od tam vsaj za nekaj časa vrnil z ljubeznijo.
V Slovenijo je iz Venezuele, ki jo pesti huda gospodarska in politična kriza, dopotovala večja skupina slovenskih rojakov, ki so zaprosili za repatriacijo. Proces repatriacije Slovencev iz Venezuele sicer koordinira Urad za Slovence po svetu in ta teden so na uradu predstavili, kako proces poteka in koliko rojakov je že prispelo v Slovenijo. Več o tem Lili Brunec, ki je pred mikrofon povabila tudi nekatere rojake, ki so v okviru repatriacije prišli v Slovenijo.
Maik Namar je pred leti odšel v Rusijo, kjer pa se njegovi načrti niso izšli čisto tako, kakor je mislil, da se bodo. Vendar je vztrajal, spoznal tako Rusijo kot tudi Ruse in tam spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Lino. Tako je postal vsaj delno tudi Rus, čeprav sta se trenutno vrnila v Slovenijo. Maika sem vprašal, zakaj sta se odločila za ta korak in ali je Maik zdaj bolj Rus v Sloveniji kot Slovenec v Rusiji.
Še nekaj kratkih novic:
Rok za oddajo morebitnih olajšav pri davčni napovedi za leto 2019 poteče 5. februarja. Posamezniki, ki za daljši čas oziroma za stalno odidejo iz Slovenije, se štejejo za nerezidente Slovenije, ko pretrgajo vse rezidenčne vezi s Slovenijo, torej odjavijo uradno prijavljeno stalno prebivališče in prenesejo center osebnih in ekonomskih interesov v tujino ter tudi sicer niso prisotni v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu. Taki posamezniki si morajo poleg ureditve odjave stalnega prebivališča pri pristojnem organu pri FURS urediti tudi svoj rezidentski status za davčne namene. Ta status lahko uredijo z vložitvijo vloge v obliki dopisa ali v obliki izpolnjenega vprašalnika, ki ga lahko najdejo na spletni strani FURS.
V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu so minuli petek odprli razstavo »Modro« mlade umetnice Tatjane Ratković Bosnić. Njeno prvo gostovanje v Sloveniji je plod uspešnega 20-letnega sodelovanja novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela in banjaluškega Društva Slovencev Republike Srbske “Triglav”. Društvi sodelujeta zlasti na področjih kulture in mladine ter tako promovirata in ohranjata slovenski jezik in kulturo Slovencev po svetu.
Za vse tiste, ki radi pišete, so na Slovenski izseljenski matici pripravili natečaj za kratko zgodbo z naslovom VINO LJUBEZNI in SOLZE SMEHA. Navodila za sodelovanje najdete na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
In še obvestilo o letošnjem tradicionalnem srečanju Dobrodošli doma – na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa so objavili novico, da bo to letos potekalo julija v Ribnici.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Kako poteka proces repatriacije in koliko rojakov je že prispelo v Slovenijo?
V Slovenijo se v okviru repatriacije vračajo naši sonarodnjaki iz Venezuele, kar je prav gotovo dogodek, ki mu v vsej zgodovini naše države ni primerljivega. Zato smo večji del oddaje posvetili tej temi. Kako se življenje lahko zasuka v nepričakovano smer, v tem primeru proti vzhodu, pa nam je razložil Maik Namar, ki je odšel v Rusijo in se od tam vsaj za nekaj časa vrnil z ljubeznijo.
V Slovenijo je iz Venezuele, ki jo pesti huda gospodarska in politična kriza, dopotovala večja skupina slovenskih rojakov, ki so zaprosili za repatriacijo. Proces repatriacije Slovencev iz Venezuele sicer koordinira Urad za Slovence po svetu in ta teden so na uradu predstavili, kako proces poteka in koliko rojakov je že prispelo v Slovenijo. Več o tem Lili Brunec, ki je pred mikrofon povabila tudi nekatere rojake, ki so v okviru repatriacije prišli v Slovenijo.
Maik Namar je pred leti odšel v Rusijo, kjer pa se njegovi načrti niso izšli čisto tako, kakor je mislil, da se bodo. Vendar je vztrajal, spoznal tako Rusijo kot tudi Ruse in tam spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Lino. Tako je postal vsaj delno tudi Rus, čeprav sta se trenutno vrnila v Slovenijo. Maika sem vprašal, zakaj sta se odločila za ta korak in ali je Maik zdaj bolj Rus v Sloveniji kot Slovenec v Rusiji.
Še nekaj kratkih novic:
Rok za oddajo morebitnih olajšav pri davčni napovedi za leto 2019 poteče 5. februarja. Posamezniki, ki za daljši čas oziroma za stalno odidejo iz Slovenije, se štejejo za nerezidente Slovenije, ko pretrgajo vse rezidenčne vezi s Slovenijo, torej odjavijo uradno prijavljeno stalno prebivališče in prenesejo center osebnih in ekonomskih interesov v tujino ter tudi sicer niso prisotni v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu. Taki posamezniki si morajo poleg ureditve odjave stalnega prebivališča pri pristojnem organu pri FURS urediti tudi svoj rezidentski status za davčne namene. Ta status lahko uredijo z vložitvijo vloge v obliki dopisa ali v obliki izpolnjenega vprašalnika, ki ga lahko najdejo na spletni strani FURS.
V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu so minuli petek odprli razstavo »Modro« mlade umetnice Tatjane Ratković Bosnić. Njeno prvo gostovanje v Sloveniji je plod uspešnega 20-letnega sodelovanja novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela in banjaluškega Društva Slovencev Republike Srbske “Triglav”. Društvi sodelujeta zlasti na področjih kulture in mladine ter tako promovirata in ohranjata slovenski jezik in kulturo Slovencev po svetu.
Za vse tiste, ki radi pišete, so na Slovenski izseljenski matici pripravili natečaj za kratko zgodbo z naslovom VINO LJUBEZNI in SOLZE SMEHA. Navodila za sodelovanje najdete na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
In še obvestilo o letošnjem tradicionalnem srečanju Dobrodošli doma – na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa so objavili novico, da bo to letos potekalo julija v Ribnici.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov