Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Dve zgodbi z različnih koncev sveta, katerih skupni imenovalec so vrtovi.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – v prenesenem in v dobesednem smislu. To potrjujeta tudi prva sogovornika v tokratni oddaji – eden na Novi Zelandiji in drugi na Nizozemskem imata o vrtovih vseh vrst zanimivi zgodbi.
Nova Zelandija je približno tako daleč, da morate od tam doli iti še malo naprej. Nejc Čuk je odšel tja in se odločil, da tam tudi ostane. Kot Slovenec ima v marsičem prednost, saj je s seboj prinesel tudi zanesljivost in delavnost. Najprej me je zanimalo, ali smo Slovenci podobni hobitom, pravljičnim bitjem, ki so prav na Novi Zelandiji dobila kar šest svojih filmov.
Na Nizozemskem že dobro desetletje živi Uroš Malnaršič, predsednik Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Združenje bo prihodnje leto dopolnilo tri desetletja delovanja, poleg rednih dogodkov in druženj pa so odprti tudi za nove ideje in nove moči. Mojca Delač je sogovornika poklicala v mestece Almere na obrobju Amsterdama, kjer je poleg nižjih najemnin kot v centru nizozemske prestolnice, na voljo tudi prostor za vrt. Skupaj s soprogo tam z veseljem pridelujeta solato, paradižnik, jabolka in še kaj. Tudi to pomeni vez s Slovenijo, pravi Uroš Malnaršič. Vezi s Slovenijo pa seveda na različne načine obujajo tudi v združenju.
Še nekaj kratkih novic:
V torek, 25. februarja ob 19. uri v Galeriji Lastovica v Pragi bodo javnosti prvič predstavili unikatne fotografije iz obdobja jugoslovanskega kraljestva tik pred izbruhom druge svetovne vojne, odkrite v nemškem potopisu iz poznih tridesetih let prejšnjega stoletja, ki jih bo mogoče tudi kupiti. Ves izkupiček od prodaje bo šel v sarajevski sklad „Srce za otroke“, ki podpira otroke in njihove bližnje, prizadete za rakom. Razstava si bo mogoče ogledati do 17. marca letos, zbirko fotografij je pripravil Denis Šuško.
Violinistka Silva Katavić je obiskala rojake v Argentini. Z zasedbo simfonikov RTV Slovenija, v kateri igra že skoraj trideset let, je imela priložnost nastopati v Buenos Airesu, Limi in Sao Paulu. Že prvo noč v Buenos Airesu je z novinarko in snemalcem RTV Slovenija obiskala milongo, ter bila ob tem posneta za oddajo “Čez planke”. Po končani turneji se je vrnila v Buenos Aires za skoraj dva tedna – zaradi tanga, poroča časopis Svobodna Slovenija.
Tudi letos je Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar organiziralo Slovenski kulturni dan, ki so ga organizirali v petek 14. februarja 2020 v multimedijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru. Številni navzoči so enoglasno potrdili poročilo, ki ga je podala predsednica Darja Jusup. Organizirali bodo 12. likovno kolonijo, številne razstave, koncerte kulturnih društev iz Slovenije, predstavili slovenske dokumentarne filme in izdali štiri knjige.
V Nitri, enem izmed najpomembnejših mest zahodne Slovaške, je potekala otvoritev razstave SLOVensko-SLOVaška dimenzija, ki jo je Združenje SLO/SLO podprlo tudi v preteklosti. Otvoritve v Nitri se je udeležilo okrog 30 ljudi. Odprli so jo avtorji razstave, direktor muzeja in veleposlanik RS v Bratislavi, Gregor Kozovinc. Razstava, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca, prispeva h prepoznavnosti Slovenije in raziskuje razlike med Slovenijo in Slovaško na področju zgodovine, kulture in etnologije.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Dve zgodbi z različnih koncev sveta, katerih skupni imenovalec so vrtovi.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – v prenesenem in v dobesednem smislu. To potrjujeta tudi prva sogovornika v tokratni oddaji – eden na Novi Zelandiji in drugi na Nizozemskem imata o vrtovih vseh vrst zanimivi zgodbi.
Nova Zelandija je približno tako daleč, da morate od tam doli iti še malo naprej. Nejc Čuk je odšel tja in se odločil, da tam tudi ostane. Kot Slovenec ima v marsičem prednost, saj je s seboj prinesel tudi zanesljivost in delavnost. Najprej me je zanimalo, ali smo Slovenci podobni hobitom, pravljičnim bitjem, ki so prav na Novi Zelandiji dobila kar šest svojih filmov.
Na Nizozemskem že dobro desetletje živi Uroš Malnaršič, predsednik Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Združenje bo prihodnje leto dopolnilo tri desetletja delovanja, poleg rednih dogodkov in druženj pa so odprti tudi za nove ideje in nove moči. Mojca Delač je sogovornika poklicala v mestece Almere na obrobju Amsterdama, kjer je poleg nižjih najemnin kot v centru nizozemske prestolnice, na voljo tudi prostor za vrt. Skupaj s soprogo tam z veseljem pridelujeta solato, paradižnik, jabolka in še kaj. Tudi to pomeni vez s Slovenijo, pravi Uroš Malnaršič. Vezi s Slovenijo pa seveda na različne načine obujajo tudi v združenju.
Še nekaj kratkih novic:
V torek, 25. februarja ob 19. uri v Galeriji Lastovica v Pragi bodo javnosti prvič predstavili unikatne fotografije iz obdobja jugoslovanskega kraljestva tik pred izbruhom druge svetovne vojne, odkrite v nemškem potopisu iz poznih tridesetih let prejšnjega stoletja, ki jih bo mogoče tudi kupiti. Ves izkupiček od prodaje bo šel v sarajevski sklad „Srce za otroke“, ki podpira otroke in njihove bližnje, prizadete za rakom. Razstava si bo mogoče ogledati do 17. marca letos, zbirko fotografij je pripravil Denis Šuško.
Violinistka Silva Katavić je obiskala rojake v Argentini. Z zasedbo simfonikov RTV Slovenija, v kateri igra že skoraj trideset let, je imela priložnost nastopati v Buenos Airesu, Limi in Sao Paulu. Že prvo noč v Buenos Airesu je z novinarko in snemalcem RTV Slovenija obiskala milongo, ter bila ob tem posneta za oddajo “Čez planke”. Po končani turneji se je vrnila v Buenos Aires za skoraj dva tedna – zaradi tanga, poroča časopis Svobodna Slovenija.
Tudi letos je Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar organiziralo Slovenski kulturni dan, ki so ga organizirali v petek 14. februarja 2020 v multimedijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru. Številni navzoči so enoglasno potrdili poročilo, ki ga je podala predsednica Darja Jusup. Organizirali bodo 12. likovno kolonijo, številne razstave, koncerte kulturnih društev iz Slovenije, predstavili slovenske dokumentarne filme in izdali štiri knjige.
V Nitri, enem izmed najpomembnejših mest zahodne Slovaške, je potekala otvoritev razstave SLOVensko-SLOVaška dimenzija, ki jo je Združenje SLO/SLO podprlo tudi v preteklosti. Otvoritve v Nitri se je udeležilo okrog 30 ljudi. Odprli so jo avtorji razstave, direktor muzeja in veleposlanik RS v Bratislavi, Gregor Kozovinc. Razstava, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca, prispeva h prepoznavnosti Slovenije in raziskuje razlike med Slovenijo in Slovaško na področju zgodovine, kulture in etnologije.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Neveljaven email naslov