Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Predsednik SPD Gorjanci iz Kotmare vas je za svoje delo v društvu, z mladimi ter pri ohranjanju in digitalizaciji ledinskih in hišnih imen prejel srebrno plaketo JSKD. Priznanja ni pričakoval."Enostavno delaš v svojem ritmu, takšno priznanje pa je nekaj enkratnega v življenju," pripoveduje. Vodenje društva z dolgo tradicijo, nastalo je namreč že leta 1885, je prevzel leta 2005. Odločitev je moral sprejeti v nekaj minutah in, kot pravi, če ti ni vseeno, kaj se dogaja z narodno skupnostjo, ni veliko možnosti.
Kako pa je kulturnim portalom ledinskih in hišnih imen FLU LED, ki je povezal avstrijsko Koroško in Gorenjsko in še vedno deluje, čeprav se je financiranje v okviru čezmejnega evropskega projekta končalo že pred leti?
Foto (Matej Maček, JSKD): nagrajenec Vinko Wieser in predsednik JSKD Damjan Damjanovič
47 epizod
Portal »Slovenci v sosednjih državah« je stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin in njihovih organizacij v sosednjih državah. Namenjen je Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, ki lahko na enem mestu dobijo vpogled v pestro dogajanje na najrazličnejših področjih njihovega življenja, delovanja in ustvarjanja. Obenem so prav oni osrednji ustvarjalci vsebin. Portal je tudi prostor, kjer lahko svoje rojake, ki živijo izven državnih meja in v svojem specifičnem geografskem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturo, dobro spoznajo tudi uporabniki, ki živijo v Sloveniji. Portal je okno v svet, ki prispeva k širitvi enotnega kulturnega prostora ter vedenju in zavedanju, da Slovenci v sosednjih državah so! In da živijo ustvarjalno, polno in aktivno življenje.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Predsednik SPD Gorjanci iz Kotmare vas je za svoje delo v društvu, z mladimi ter pri ohranjanju in digitalizaciji ledinskih in hišnih imen prejel srebrno plaketo JSKD. Priznanja ni pričakoval."Enostavno delaš v svojem ritmu, takšno priznanje pa je nekaj enkratnega v življenju," pripoveduje. Vodenje društva z dolgo tradicijo, nastalo je namreč že leta 1885, je prevzel leta 2005. Odločitev je moral sprejeti v nekaj minutah in, kot pravi, če ti ni vseeno, kaj se dogaja z narodno skupnostjo, ni veliko možnosti.
Kako pa je kulturnim portalom ledinskih in hišnih imen FLU LED, ki je povezal avstrijsko Koroško in Gorenjsko in še vedno deluje, čeprav se je financiranje v okviru čezmejnega evropskega projekta končalo že pred leti?
Foto (Matej Maček, JSKD): nagrajenec Vinko Wieser in predsednik JSKD Damjan Damjanovič
V Umagu so v teh dneh zaključili z dopolnilnim poukom slovenskega jezika. Letos je potekal v dveh skupinah in sicer za mlajše, ki nameravajo nadaljevati šolanje v Sloveniji in za odrasle, ki se slovenščine učijo bodisi zaradi dela bodisi iz preproste želje po znanju našega jezika. Na slovesni podelitvi potrdil o uspešnem zaključku pouka je bila Barbara Kampos.
Tržaški Slovenec David Danev je pred dnevi na družabnem omrežju Facebook objavil posnetek, ki je v javnosti izzval različne odzive. Danev je pred svojo trgovino v središču Trsta nepravilno ustavil avtomobil. Pristopila sta policista in od njega, v italijanskem jeziku zahtevala dokumente. Danev je vztrajal, da policista postopek z njim, ki je pripadnik slovenske manjšine, opravita v slovenskem jeziku. Prepričan je namreč, da zakonodaja slovenščino priznava kot uradni jezik. Postopek zaradi napačnega parkiranja se je zaključil na kvesturi, Danev pa napoveduje nadaljevanje boja za rabo slovenskega jezika v vsakdanjem življenju.
Oktober je v hrvaški Istri že tradicionalno posvečen dnevom slovenske kulture. V istrskih krajih – v Pulju, Labinu, Lovranu, Poreču, Umagu in Buzetu, kjer delujejo slovenska društva, so se v treh tednih zvrstili številni dogodki, ki so v ospredje postavili slovenski jezik in ustvarjalnost na različnih področjih. Letošnja prireditev je bila posebna zato, ker je trajala skoraj ves mesec. Spremljala jo je Barbara Kampos.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, krovna organizacija Slovencev v tej sosednji državi, ima novo vodstvo. Predsedovanje je prevzela članica Slovenskega društva Bazovica in vodja reške enote ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, zgodovinarka Barbara Riman. Sedež Zveze se vrača na Reko.
Umag in tamkajšnje otroke je obiskala Muca copatarica. Pripeljala se je iz Dubrovnika, da bi prvo in drugošolcem ter predšolskim otrokom povedala, kako pravilno pospraviti copate. Pravzaprav jo je iz Dubrovnika pripeljala Tanja Baletić Cizej, predsednica tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva Lipa. Predstavo sta umaškim otrokom podarila Slovensko kulturno društva Ajda iz Umaga in Svet slovenske narodne manjšine mesta Umag. Za nas pa je bila to priložnost, da smo lahko izvedeli kaj več o Slovencih, ki so dom našli v Dalmaciji.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper načrtuje nakup novega bibliobusa, saj dosedanje vozilo potujoče knjižnice ne ustreza več knjižničnim normam. Med bralce na Južnem Primorskem bo zapeljal že jeseni. Dosedanje vozilo potujoče knjižnice pa ne bo romalo na odpad. Knjižnica in koprska občina ga bosta v okviru projekta Koprski bibliobus za Slovence v Bosni in Hercegovini podarili Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banja Luki. Bibilobus se bo ustavljal tudi na postajališčih med Sloveci, ki živijo na tem območju, združeni v Slovensko društvo Triglav Banja Luka. Več v prispevku Barbare Kampos.
Pet evropskih manjšinskih gledališč, med njimi Slovensko stalno gledališče iz Trsta in reška Italijanska drama, se je povezalo v skupni postavitvi Pirandellovih Velikanov z gore. Predstava, v kateri govorijo pet jezikov, igralci so namreč različnih narodnosti, je nastajala na Reki, po tamkajšnji premieri so jo konec minulega tedna videli v Trstu, zdaj pa jo čaka dolgo potovanje po drugih gledališčih vse do Romunije. Več v reportaži, ki jo je pripravila Neva Zajc.
Zadnji dnevi leta, ki se izteka, so priložnost za pregled doseženega in pogled v prihodnost. Leto 2017 je bilo za Slovence, ki živijo izven matične domovine, prijazno leto, ocenjuje pristojni minister Gorazd Žmavc. Storjenih je bilo kar nekaj pomembnih korakov k manjšanju razdalj in povezovanju - tako med Slovenci v sosednjih državah kot z rojaki v domovini. A pred vsemi so številni izzivi. Tudi o teh se je z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu pogovarjala Barbara Kampos.
Z nastopom Folklornega društva Lukovica in zaključnim skupnim druženjem so se v Lovranu, kjer so bili gostitelji tam živeči Slovenci, združeni v kulturno društvo Snežnik, zaključili letošnji, že enajsti Dnevi slovenske kulture v Hrvaški Istri. V dobrih desetih dnevih so se v krajih, kjer delujejo slovenska društva, zvrstile številne prireditve, s katerimi so skušali slovensko kulturo približati tudi večinskemu narodu. Dnevi slovenske kulture so plod skupnega truda in povezanosti vseh šestih slovenskih kulturnih društev, ki delujejo na območju hrvaške Istre. V koordinaciji napovedujejo, da bo prireditev prihodnje leto še bogatejša. Dneve slovenske kulture je spremljala Barbara Kampos.
V večini slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem so v teh dneh podelili spričevala udeležencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. V Umagu se je pred časom sestal Odbor za razvoj slovenskega jezika na Hrvaškem, na katerem so sprejeli pomembne smernice za učenje slovenščine na območju Umaga, Novigrada in Buj.
Slovensko kulturno društvo Oljka iz Poreča praznuje deset let delovanja. Rojstni dan so obeležili s svečanostjo, ko jo pripravili v prostorih Istrske zbornice, ki je bila društvu začasni dom skoraj celo desetletje. Na prireditvi so prejeli najlepše darilo – končno svoje prostore. V Poreču je bila Barbara Kampos.
Predstavniki slovenskih športnikov izven meja naše domovine so v Ljubljani predstavili dosežke v iztekajočem se letu. Za Slovence v Italiji, Avstiji in na Madžarskem je šport lepa priložnost za ohranjanje slovenske identitete, velik poudarek dajejo jezikovni komponenti. Združenje
Morje v Tržaškem zalivu bo 9. oktobra gostilo 48. jadralno regato Barkovljanka. To je prireditev, namenjena vsem ljubiteljem morja in jadranja, ki pa je v zadnjih postala tudi odmeven družaben dogodek. "Barkovljanka" v tednu pred regato vključujejo bogato kulinarično ponudbo, tekmovanja kuharskih mojstrov, regato optimistov za 400 mladih jadralcev, prikaze veslanja, kajtanja, supanja, plavanja in koncerte. Številna slovenska društva in ustanove so letos pripravila Slovenski pozdrav Barkovljanki
Najmlajše slovensko kulturno društvo na Hrvaškem – Ajda iz Umaga je praznovalo pet let delovanja. V kratkem času so naredili kar nekaj velikih korakov, predvsem pa so se v svojem okolju utrdili kot prepoznaven povezovalec pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki je širši javnosti preko svojega delovanja uspelo približati slovensko kulturo in slovenski jezik. Praznovali so s svečanim koncertom Vokalne skupine Ajda in v družbi pevcev Slovenskega kulturnega društva Triglav iz Splita. Peti rojstni dan je pomembna prelomnica v delovanju društva. Zato so ga v Ajdi proslavili skupaj s svojimi prijatelji – člani domačega društva, predstavniki drugih slovenskih društev v hrvaški Istri ter številnimi podporniki iz domačega mesta in matične domovine. Predsednica tega najmlajšega slovenskega kulturnega društva na Hrvaškem, Danica Bojkovič je na prehojenih prvih pet let ponosna.
Pred dnevi so se v Ilirski Bistrici srečali učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja in učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz Pulja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra. Neposredni stiki so tisti, ki še bolj povezujejo, sta prepričani pobudnici tkanja čezmejnih vezi med osnovnošolci. Tokrat nista sodelovali prvič. Stike med otroki vzpodbujata že vrsto let.
Srednje šole v Gorici s slovenskim učnim jezikom v letošnjem letu obiskuje nekaj manj kot 300 učencev. Vpisi za prihodnje šolske leto kažejo, da bo šolske klopi zasedlo približno enako število dijakov. Zamejske šole poleg maloštevilnih razredov odlikuje tudi večkulturnost. V zadnjih letih jih ne obiskujejo le dijaki iz slovensko-italijanskih ali povsem italijanskih družin temveč tudi drugih narodnosti. Podatke je zbrala Nataša Uršič.
Velikonočni prazniki so bili tudi za naše rojake v Splitu posebna priložnost, ko se po stari navadi zberejo, obnovijo ustvarjalni čas od septembra do pomladi in utrdijo pot do izteka delovnega leta. Več o tem, kaj vse so v društvu, ki je še posebej ponosno na mladi rod, že naredilo in kakšne načrte še imajo v tem letu, je Ljubi Sušanj za Radio Koper povedala Vera Hrga iz SKD Trigav Split.
Učence tretjega razreda Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so obsikali učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz Pulja. Skupaj so sedli v šolske klopi, medsebojne vazi pa so tkali tudi ob druženju na sprehodu skozi mesto.
Mačkolje, kraj v občini Dolina na tržaškem krasu, so bile od nekdaj znane po češnjah. Vsako leto konec maja, že več kot 50 let, tam priredijo tradicionalni praznik češenj. A domačih češenj je na njem iz leta v leto manj. Družbene razmere so eden od krivcev za to, da so v Mačkoljah gojenje češnjevih dreves z leti postopno opuščali. In tako so iz kraja izginjali češnjevi cvetovi. Na pomlad zacveti le še kakšno posamezno drevo. Slovensko prosvetno društvo Mačkolje je v želji, da bi ponovno oživili gojenje češnjevih dreves, pripravilo pobudo, ki so jo poimenovali Mačkolje – vas češenj. Pridružili so se jim tudi čebelarji Društva slovenskih čebelarjev Trst, ponovno zasaditev teh sadnih dreves je podprla tudi občina Dolina. Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vsaki družini oziroma vsaki hiši v vasi podarja sadiko češnje. V upanju, da se bodo te dobro prijele in da bo pogled na Mačkolje prihodnjo pomald spet tako kot nekoč, obarvan v nežne barve češnjevih cvetov. Foto: Aljoša Novak
V zadnjih decembrskih dneh so v Lovranu slovesno obeležili 10 let delovanja tamkajšnjega Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Snežnik. V galeriji Laurus so na ogled postavili ročna dela, ki so jih skozi desetletje izdelale članice kreativne delavnice, v goste so povabili Slovence, ki živijo na drugih koncih Hrvaške in Slovence iz matične domovine. Nad odzivom so bili navdušeni. O prerezu desetletja se je s članicami in člani društva Snežnik pogovarjala Barbara Kampos.
Neveljaven email naslov