V Sobotnem branju bomo znova prelistali delo Prevarana Slovenija radijskega kolega Mateja Šurca, ki je prejel nagrado čuvaj/watchdog društva novinarjev Slovenije za izjemne novinarske dosežke v letu 2015. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, gre za vrhunsko novinarsko preiskovalno delo, ki se nanaša na več kot deset tisoč (večinoma) tajnih dokumentov in več kot sto intervjujev oz. pričevanj, ki jih je opravil tudi z najbolj tajnimi viri. Tovrstne novinarske preiskave so tudi v resnici nevarne, saj se v izsledkih zelo približajo policijski in kriminalistični preiskavi. Njegovo preiskovalno novinarsko delo je že od začetkov brezkompromisno, ukvarja se z najbolj skritimi in zavrženimi dejanji vplivnih posameznikov. Šurc razkriva nevralgične točke družbe, njegovi izsledki pretresajo javnost in vplivajo na njeno mnenje, še piše v obrazložitvi porota za izbor edinih nagrad s področja novinarstva v Sloveniji, ki jih podeljuje novinarska skupnost.

Med aprilom 1990, ko so pri nas potekale prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni, in decembrom 1992, ko smo volivci izbirali poslance prvega Državnega zbora v novi, samostojni državi, je bil odločilni čas za slovensko osamosvojitev. Politična enotnost, ki smo jo takrat pokazali Slovenci, je tudi danes, 25 let pozneje, lahko v ponos in tudi navdih, a to še ne pomeni, da je bilo v tistem času vse lepo in prav. Eno izmed medosamosvojitvenih zgodb, ki so gotovo globoko problematične, že dolgo raziskuje radijski novinar Matej Šurc. Skupaj z Blažem Zgago je tako že pred leti vznemiril našo javnost z razkrivanjem nelegalne trgovine z orožjem, ki se je odvijala natanko v času slovenske osamosvojitve in v prvih letih po njej. Knjižna trilogija obeh novinarjev V imenu države je – prav tako pri založbi Sanje – v začetku tega leta dobila še svoje dopolnilo, knjigo Prevarana Slovenija, Domoljubje zapisano z ničlami.