Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najbrž najvplivnejša zbirka zahodne ljubezenske lirike vseh časov brez katere bi ne bilo ne Ronsarda ne Shakespeara ne Prešerna
Če drži, da je France Prešeren nekakšen oče slovenskega naroda, tedaj bi lahko rekli, da je Francesco Petrarca pravzaprav naš ded. Ko je namreč začel pisati sonete, se je Prešeren povsem zavestno zgledoval oziroma učil pri velikem italijanskem pesniku ljubezni iz 14. stoletja, ki je veljal – in velja, kajpada, še danes – za bržčas največjega mojstra sonetne oblike v vsej evropski poeziji. V eni izmed pesmi Prešeren tako celo popisuje sanjski prizor, ko v raju s Petrarco dajeta vsak svoje sonete na tehtnico, in se naš genij ogne porazu šele takrat, ko se tekmujoča pesnika odločita primerjavo tehnične dovršenosti napisanega dopolniti še s presojo odlik obeh dam, ki sta ju slavila s svojimi verzi, in se pokaže, da je čednost Julije po vsem sodeč precej prekašala čare Petrarcove Laure.
Če si torej Prešerna absolutno ne moremo predstavljati brez Petrarce, tedaj smo lahko vsaj malce presenečeni, da v slovenščini doslej še nismo imeli na voljo kompletnega prevoda Italijanove lirske poezije. No, to se je naposled spremenilo, ko je pred nedavnim pri založbi Goga v umetelnem prevodu Srečka Fišerja luč sveta ugledala razkošno oblikovana dvojezična izdaja vseh 366 pesmi, ki tvorijo Petrarcov Canzoniere, njegov opus magnum.
In vendar Petrarca za sodobnega bralca in bralko še zdaleč ni zanimiv samo zato, ker je vplival na Prešerna. Katere pravzaprav so ključne odlike njegove poezije, ki nas v živo nagovarja celo sedem stoletij po nastanku, preverjamo v tokratnem Sobotnem branju, ko pred mikrofonom gostimo prav Srečka Fišerja.
830 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Najbrž najvplivnejša zbirka zahodne ljubezenske lirike vseh časov brez katere bi ne bilo ne Ronsarda ne Shakespeara ne Prešerna
Če drži, da je France Prešeren nekakšen oče slovenskega naroda, tedaj bi lahko rekli, da je Francesco Petrarca pravzaprav naš ded. Ko je namreč začel pisati sonete, se je Prešeren povsem zavestno zgledoval oziroma učil pri velikem italijanskem pesniku ljubezni iz 14. stoletja, ki je veljal – in velja, kajpada, še danes – za bržčas največjega mojstra sonetne oblike v vsej evropski poeziji. V eni izmed pesmi Prešeren tako celo popisuje sanjski prizor, ko v raju s Petrarco dajeta vsak svoje sonete na tehtnico, in se naš genij ogne porazu šele takrat, ko se tekmujoča pesnika odločita primerjavo tehnične dovršenosti napisanega dopolniti še s presojo odlik obeh dam, ki sta ju slavila s svojimi verzi, in se pokaže, da je čednost Julije po vsem sodeč precej prekašala čare Petrarcove Laure.
Če si torej Prešerna absolutno ne moremo predstavljati brez Petrarce, tedaj smo lahko vsaj malce presenečeni, da v slovenščini doslej še nismo imeli na voljo kompletnega prevoda Italijanove lirske poezije. No, to se je naposled spremenilo, ko je pred nedavnim pri založbi Goga v umetelnem prevodu Srečka Fišerja luč sveta ugledala razkošno oblikovana dvojezična izdaja vseh 366 pesmi, ki tvorijo Petrarcov Canzoniere, njegov opus magnum.
In vendar Petrarca za sodobnega bralca in bralko še zdaleč ni zanimiv samo zato, ker je vplival na Prešerna. Katere pravzaprav so ključne odlike njegove poezije, ki nas v živo nagovarja celo sedem stoletij po nastanku, preverjamo v tokratnem Sobotnem branju, ko pred mikrofonom gostimo prav Srečka Fišerja.
Poletje je v marsičem poseben čas in običajno pravi za branje dobre literature. Katere knjige bi kot nujen del dopustniške prtljage svetoval prijatelju ali prijateljici? Katera dela so se mu tako vtisnila v spomin in jih je doživel tako močno, da jih lahko utemeljeno svetuje tudi poslušalkam in poslušalcem Prvega programa, bo Matic Jerman vprašal letošnjega kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka. Foto: Marija Terpin Mlinar.
Po dnevu odmora se svetovno prvenstvo v nogometu nocoj nadaljuje z boji osmine finala. Zato se bomo tudi v tokratnem Sobotnem branju posvetili nogometu. A to še ne pomeni, da bomo pod drobnogled vzeli kako izmed v zadnjem času precej priljubljenih biografij nogometnih zvezdnikov. Ne; spregovorili bomo o Maši dvajsetega stoletja, knjigi Marjana Rožanca. V njej so zbrani pisateljevi najtehtnejši športu posvečeni eseji, tem pa je literarni zgodovinar Tomo Virk, ki je Mašo dvajsetega stoletja pripravil za objavo, dodal še tistih nekaj odlomkov iz Rožančevih romanov, ki prav tako govorijo o najbolj priljubljeni igri na svetu. Kako je torej klasik druge polovice slovenskega dvajsetega stoletja pisal o nogometu, je preveril Goran Dekleva.
Strokovna žirija, ki izbira letošnjega kresnika, je morala prebrati skoraj sto romanov. Zdaj, le nekaj dni pred podelitvijo nagrade za najboljši slovenski roman leta 2013, se odloča le še med petimi. Kakšne so odlike teh del pa preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Pri Cankarjevi založbi je izšel slovenski prevod romana z naslovom Leon in Louise, avtorja Alexa Capusa, ki je kakor mnoga njegova dela naslonjen na resnične dogodke in zgodbe resničnih oseb. Le da si pisatelj tokrat ni izbral usode kakšne znamenite zgodovinske osebnosti, temveč nekaj ključnih trenutkov v življenju svojega deda. V ospredju romana je zgodba o veliki, skoraj sedemdeset let trajajoči ljubezni, v ozadju pa burna zgodovina 20.stoletja. Lepo zgodbo o lepi ljubezni v grdih časih, smo predstavili v tokratni oddaji Sobotno branje. Pogovarjali smo se s prevajalko Mojco Kranjc. Oddajo je pripravila Martina Černe.
V tokratnem Sobotnem branju bomo odpotovali petdeset let v preteklost, visoko v gore Wyominga, ene najmanj obljudenih zveznih držav ameriškega zahoda, kjer se odvija morda najslavnejša kavbojska zgodba, kar smo jih slišali v zadnjem času. Govorili bomo seveda o Gori Brokeback Annie Proulx. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V tokratnem Sobotnem branju bomo govorili o davku na dodano vrednost. Pa to še ne pomeni, da se bomo v naslednjih minutah posvečali učinkovitosti davčne uprave, proračunskemu primanjkljaju, sivi ekonomiji in podobnim »veselim« problemom, ki sicer zaposlujejo slovenske davkoplačevalce. Ne; govorili bomo o drugi pesniški zbirki Katje Perat, naslovljeni Davek na dodano vrednost, ki je le še utrdila vtis, da je Peratova bržčas najobetavnejše ime mladega slovenskega pesništva. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Revolucija ene slamice je revolucija, ki je počasi pridobivala na teži in pomenu. Revolucija ene slamice je namreč knjiga japonskega mikrobiologa in agronoma Masanobuja Fukuoka, ki ima v svetu skorajda kultni status, njen avtor pa velja za enega izmed začetnikov sodobnih ekoloških gibanj. V Revoluciji ene slamice, ki je izšla v izvirniku že daljnega leta 1975, je podana ostra kritika sodobnega načina kmetovanja, ki tako naravi kot človekovemu zdravju povzroča veliko škodo, predstavljen pa je tudi Fukuokov alternativni pristop, ki ga pogosto imenujejo kar zen kmetijstvo. Revoluciji ene slamice, ki je zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu neposredno iz japonščine, smo se posvetili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček.
Obešenjaški humor, ostra družbeno-kritična satira in zgodba, ki sodi v zvrst znanstvene fantastike. To je bil recept, ki je ameriškemu pisatelju Kurtu Vonnegutu v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prinesel svetovno slavo. A koreninam takšne Vonnegutove pisateljske strategije lahko pravzaprav sledimo še dlje v preteklost, vse do njegovega prvenca, Klavirskega avtomata, ki je izšel že leta 1952. Zdaj je to delo izšlo tudi v slovenskem prevodu in zdi se, da je v njem napovedano marsikaj takega, kar smo pozneje brali v pisateljevih kultnih romanih, kot so Mačja zibka, Klavnica 5 in Zajtrk prvakov. Več in podrobneje o Klavirskem avtomatu pa v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Eden najbolj izvirnih in tudi najvplivnejših južnoameriških pisateljev zadnjega časa, Čilenec Roberto Bolano, je pisanju danes že kar kultnega romana 2666 posvetil zadnjih pet let svojega življenja, ko se je že jasno zavedal, da bitke z boleznijo ne bo dobil. Bil je odločen, da pred koncem napiše veliko fresko naše civilizacije, civilizacije na robu propada. Po mnenju številnih kritikov mu je to tudi uspelo. Pet delov romana 2666 na zajetnih 860 straneh poda pet komplementarnih in obenem izredno različnih zgodb, ki vsaka po svoje razkrivajo sodobno družbo. Romanu 2666, ki je v slovenskem prevodu izšel pri Mladinski knjigi, smo se posvetili v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Nina Slaček.
Roman Beatli norveškega pisatelja Larsa Saabyeja Christensena je prvič izšel že leta 1984 in skozi čas dosegel ogromen uspeh ter pridobil status kultnega dela. Pred nekaj leti so ga norveški bralci izbrali tudi za svojo najljubšo knjigo. Dogajanje, ki slikovito opiše sedemletno obdobje odraščanja štirih najstnikov, je postavljeno v Oslo in daje vtis sočutne pripovedi o številnih težavah in velikih načrtih, s katerimi se je v 60-ih letih prejšnjega stoletja srečevala (in se še danes srečuje) odraščajoča mladina. Velik vpliv na glavne protagoniste romana pa imajo tudi dejanski Beatli, prek katerih avtor spretno, na lahkoten način, naslovi nekatere pereče teme (zahodne) družbe, kot so popivanje, nasilje, spolnost, soočanje s smrtjo in politični aktivizem. Roman je v slovenščino prevedel Darko Čuden, s katerim se je pogovarjal Jure Čepin.
John McGahern velja za enega najpomembnejših irskih književnikov poznega 20. stoletja. Pri založbi Modrijan so pred kratkim izdali njegovo delo Tema (Dark), v katerem je dogajanje postavil v samotno podeželsko okolje Irske. Pisatelj se v romanu ukvarja z odraščanjem glavne osebe, krivdo in nenadzorovano spolnostjo, ki jo izkrivljata tako lokalna puritanska pobožnost kot tudi nenavaden nasilen in dvomljiv odnos med očetom in sinom. Roman je bil zaradi prikrite kritike Rimskokatoliške cerkve in nekaterih erotičnih sekvenc na Irskem nekaj časa prepovedan. S prevajalko Majo Novak se je pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek.
Belgijski nobelovec Maurice Maeterlinck je v kontekstu svetovne književnosti znan predvsem po svojih dramah, ki so v očeh literarne zgodovine obveljala za vzorčen primer tako imenovanega statičnega gledališča. Z deli, kot so Peleas in Melisanda, Slepci in Sinja ptica, ki so skušala z besedo in podobo nevidno napraviti vidno, je pomembno vplival na številne mlajše dramatike, od Ivana Cankarja do Samuela Becketta. Toda Maeterlinckovo ustvarjanje za oder ima svoje korenine v doslej le malo znani pesniški zbirki Tople grede. V njej avtor vztrajno upesnjuje hlepenje duše, da bi presegla svoje domače in dobro znano pa tudi nekoliko utesnjujoče okolje in se iz spon vsakdana vzdignila k neznanemu, presežnemu, nemara tudi neizrekljivemu. Zaradi tega so Maeterlinckovo poezijo v dvajsetem stoletju radi prebirali bolj mistično navdahnjeni bralke in bralci. Kako prepričljiva so te pesmi danes, pa bomo preverili v tokratnem Sobotnem branju. S prevajalcem Tople grede, Vladimirjem Pogačnikom, se je pogovarjal Goran Dekleva.
Ko so muslimanski skrajneži zavzeli dolino Svat na severu Pakistana, se jim je po robu postavila drobna deklica. Malala Jusafzaj ni hotela molčati, temveč se je z vso močjo bojevala za svojo pravico do izobraževanja. 9. oktobra 2012 pa je takrat petnajstletna Malala, svoj boj za osnovne človekove pravice skoraj plačala z življenjem. Ko se je s šolskim kombijem vračala domov, so jo talibani ustrelili v glavo. Nihče ni verjel, da bo preživela. Njeno čudežno preživetje pa jo je iz odročne pakistanske doline odpeljalo v sobane Organizacije združenih narodov v New Yorku. Pri šestnajstih je postala svetovna ikona mirovnih protestov in najmlajša nominiranka za Nobelovo nagrado za mir. O njeni pretresljivi zgodbi in o družbenih razmerah v Pakistanusmo z spregovorili v oddaji Sobotno branje z gostom dr. Primožem Šterbencem . Oddajo je pripravila Martina Černe.
Založba Sanje je ob letošnjem svetovnem dnevu poezije izdala Ljubezenski triptih, knjigo s pesmimi Neže Maurer. Ta nam tako v treh poglavjih - Hrepenenje, Iste besede ne pomenijo vselej isto in Vlaki vabijo - prinaša svojo poezijo z ljubezensko in refleksivno tematiko. V prav vseh pesmih spoštovane in priljubljene umetnice slovenske besede se kaže iskrenost, saj se tudi v vsakdanjem življenju ne pretvarja. Ljubezenski triptih nam bosta predstavili Tjaša Koprivec, urednica založbe Sanje, in pesnica Neža Maurer. Njune misli je ob izbranih pesmih, ki jih je interpretirala Jasna Rodošek, zbral Boštjan Močnik.
Zgodovina pornografije ni zgodovina pornografije. Izredno priljubljeni roman hrvaškega pisatelja Gorana Tribusona, ki je zdaj izšel v slovenskem prevodu pri Mladinski založbi, je pravzaprav roman o odraščanju. In vzporedno z odraščanjem skupine fantov v manjšem hrvaškem mestu, je tudi roman o državi, ki je že nekaj časa ni več. Duhovita in sočna pripoved ponuja številne vzporednice vsakemu odraščanju, ponuja pa tudi vzporednice današnjemu času, ki se včasih rad predstavlja kot nekaj povem novega in drugačnega. Morda tudi zato Zgodovina pornografije že 26 let vztrajno širi krog svojih bralcev.
Slavenka Drakulić je ena opaznejših mednarodno uveljavljenih sodobnih hrvaških pisateljic in publicistk. V njenem zadnjem romanu Obtožena, ki ga bomo predstavili v tokratnem Sobotnem branju in ki je nedavno izšel pri založbi V.B.Z., pripoveduje o nasilju nad otroki in bolečini, ki so jo povzročile nezaceljene rane čustvene travme. Poznavalko njenega ustvarjanja in prevajalko Sonjo Polanc je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek, ki je tudi prelistala roman.
Na slovenske knjižne police je prišel prevod zgodbe, ki je navdušila svet. Knjiga, ki nosi naslov Divja je delo ameriške novinarke in pisateljice Scheryl Strayed, ki se je pri 26 letih odpravila na Pacifiško gorsko peš pot. Izjemno zgodbo o iskanju same sebe skozi 1.500 kilometrov puščave, gorovji in nedotaknjenih gozdov zahodnega roba ZDA je predstavila v mešanici potopisa in avtobiografije. Svoja doživljanja in spomine je strnila v več kot 400 strani dolgo uspešnico. O knjigi je spregovoril tudi Gregor Fodransperg, prvi Slovenec, ki je leta 2001 opravil 4220 kilometrov dolg pohod čez Pacifiški greben v ZDA. Oddajo Sobotno branje pripravlja Martina Černe.
V tem času je znova postala aktualna knjiga Dese Muck Panika, zahvala gre predvsem pravkar izdani istoimenski komični melodrami v produkciji RTV Slovenija. Desa Muck, ena najbolj izposojenih slovenskih avtoric - lansko leto so si njena dela izposodili več kot 53.000-krat -, je stara znanka pisanja o kočljivih temah predvsem za mladino in otroke. Panika je njen prvi roman za odrasle, doživel je pa že kar 5. ponatis. In še zanimiv podatek: če je bila knjiga v vseh slovenskih knjižnicah še leta 2003 izposojena 528-krat, je čez eno leto ta številka narasla na 6645. Letošnje leto bo ravno zaradi filma številka gotovo podobna, če ne višja. Sicer pa v romanu Panika spremljamo transformacijo ženske, ki je nihče ne opazi, v žensko, ki je opazila samo sebe in prek duhovitih katastrof, ki si sledijo ena za drugo v neprekinjenem ritmu, na koncu postavi temelje svojega novega življenja skozi ljubezen do sebe. Oddajo, v kateri se besede vrtijo predvsem o prehodu literature na filmsko platno, je pripravila Tina Lamovšek.
Slovenski bralci se z delom znanega in za nekatere tudi kontroverznega britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa seznanja v obratnem kronološkem zaporedju. Po Natašinem plesu in Šepetalcih je v prevodu Mateja Veniera končno izšla še Tragedija ljudstva, delo iz leta 1996, s katerim je pozorni raziskovalec ruske zgodovine pravzprav dosegel mednarodni sloves. Figes v Tragediji zajame izjemno široko, ustaljene časovne mejnike ruskih revolucij na prelomu 19. in 20. stoletja smelo razmakne in jih umesti v obdobje od 1894 do 1924. Pri tem pa se pri pretresanju vzrokov za revolucionarno vrenje bolj kot na delovanje političnih sil in idejnih tokov naslanja na zgodovinske danosti ruske kulture in družbe. Prevajalca Mateja Veniera je v Sobotnem branju gostil Andrej Stopar. V soboto, 1. marca ob 14.30 na Prvem programu Radia Slovenija.
Z romanom Enaka glasba smo v slovenščini prvič dobili delo v svetu zelo uveljavljenega indijskega pisatelja Vikrama Setha. Toda bralci, ki bi pričakovali kak nov vpogled v Indijo in indijsko kulturo, bi se zelo zmotili. Sethov literarni opus je tako formalno kot vsebinsko namreč izredno raznolik in Enaka glasba je nedvomno njegov "evropski" roman. In kot pove že naslov, ima v njem osrednjo vlogo glasba, konkretneje evropska klasična glasba. Romanu Enaka glasba, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki Cankarjeve založbe, in njegovemu zanimivemu avtorju smo se posvetili v oddaji Sobotno branje.
Neveljaven email naslov