Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 4.5.2015

04.05.2015


V Celovcu so 3. maja 2015 vse tri krovne slovenske politične in obe kulturni organizacji skupaj z zvezami koroških partizanov, izseljencev in žena pripravili spominsko slovesnost ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. Spominski maši Romana Verdela v celovški stolnici, kjer so skupaj z ljubljanskimi filharmoniki nastopili člani mešanega pevskega zbora Sele, je v  celovškem Domu glasbe sledila gledališka predstava Jez – Der Damm. Tam so imeli glavno vlogo mladi koroški Slovenci, ki so starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na minulih sedem desetletij in na današnje razmere, pa ne le na avstrijskem Korošem.

vabilo

foto: SPZ Celovec

Jez – Der Damm 

“O izpraznjenem bančnem računu naše svobode, večnem grajenju jeza in o slamnatem jeziku.

 JEZ se spušča v negotov trenutek antifašističnega boja, ki traja vse do danes. Svoboda od vsega začetka ni cela, je zaježena in ogrožena. Jez ni dovolj trden, da bi vzdržal težo in pritisk okupatorja, nasilja, pregona, zatiranja in smrti. Ko se zruši, pride na dan nemoč upora. Iz naplavljenega blata vstaja skorumpirana politika, ki nadaljuje s politiko zatiranja in vlada, ki gradi na sporih in strašilih. Jez naj vzbudi razmislek o vprašanju po današnji svobodi.

Edino kar ostane je  s slamo nakopičen jezik.  ( iz vabila na predstavo)

Avtorja besedila za predstavo Jez – Der Damm, ki so jo uprizorili pod vodstvom režiserja Marjana Štikarja, sta prav tako pripadnika mlajše generacije. Elena Messner, ki trenutno živi in predava v Marseillu, je lani izdala roman o prvi svetovni vojni z naslovom “”Das lange Echo”, Dominik Srienc, ki trenutno še dela na Dunaju, pa se med drugim posveča tudi prevajanju slovenske literature. O nujnem prvem gledališkem scenariju pravi:

“Težko je bilo vplesti zgodovino zadnjih 70 let v predstavo, ki naj bi trajala največ eno uro. To je bilo tudi vsebinsko zelo pestro, zato sva skušala vse te topografske značilnosti malo zbrisat, čeprav je bilo to zelo težko. Težko je namreč ohranit neko distanco do tega, saj postaneš čustven in skušaš pisati ne le z glavo, temveč tudi s srcem!”

In ko že govorimo o distanci. Kako je med mladimi na avstrijskem Koroškem z distanco do delitev znotraj narodne skupnosti?

“Edini in prvi korak za vsakega, ki dorašča na avstrijskem Koroškem je ta, da greš proč. To je edini korak, ki ti omogoči distanco, s katero lahko potem tudi gledaš na stvari, jih vidiš bolj objektivno. Zaveš se, da je problematika, ki je na avstrijskem Koroškem sicer pomembna, toda so še hujše stvari, ki se trenutno dogajajo. Če gledamo na meje Evrope, ko gre res za življenje in smrt. Ta čas je, po moje, mimo, čeprav…. Kar se tiče bodočnosti, je trenutno bolj pomembno jezikovno vprašanje, da se vsak zaveda, da je treba gledat na jezik, ga aktivno govoriti in brati.”

To je bilo tudi eno od sporočil predstave Jez – Der Damm, ki ga skupina 14 mladih koroških Slovencev, študentk in študentov iz Celovca, Gradca in Dunaja, konča z mislijo:

“Ne pozabimo, da stoji ob začetku in koncu vsake osvoboditve jezik, s katerim si lahko iztrgamo nagobčnike z obrazov…. V bodoče!”

Daljšemu pogovoru s soavtorjem besedila Jez Dominikom Sriencem, slavnostnim govornikom na prireditvi Danielom Wuttijem, raziskovalcem na celovški univerzi, in s predsednikom zveze izseljencev Jožetom Partlom, ki je bil eden od več sto koroških Slovencev pregnanih z domov leta 1942,  lahko prisluhnete v oddaji. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Namen večletnega evropskega projekta je bil analizirati razmere na pravno-normativnem in sociološkem področju. Ugotovitve kažejo, da je zakonodaja sicer ustrezna, zatika pa se pri njenem uresničevanju. Preveč je birokratskih ovir in neusklajenosti. Priložnosti za izboljšanje zaščite je torej še veliko. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je prepričan, da sta s tem projektom obe manjšini – slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji pokazali primere dobrega sodelovanja:

“Obe manjšini sva opremljeni z zakoni, imamo izhodiščno, startno točko, na podlagi katere lahko uveljavljamo našo prisotnost. Je pa treba zakone začeti v celoti uveljavljati. Treba je zagotoviti, da se duh teh zakonov vključuje v vso našo dinamiko, ne le zakonsko, ampak tudi v vedenje v tem prostoru.”

Za Unijo Italijanov Marko Gregorič:

“Veljavna zakonodaja v Sloveniji dobro ureja položaj in pravice italijanske narodne skupnosti. Slovenija ima na tem področju zelo sodobne zakone, ki pa še niso v celoti uresničeni. Bistveno vprašanje je v normalizaciji italijanskega jezika in italijanske prisotnosti v prostoru. V letu 2015 je to že skoraj absurdno, kajti tudi 25 let po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in njeni samostojnosti prisotnost Italijanov še ni povsod dobro sprejeta.”

Odnosi so sicer dobri, je prepričana predsednica vlade dežele FJK Debora Serracchiani:

“Projekt Lex je dal besedo obema manjšinama, ki sta tako predstavili njima lastne teme. To je bila tudi nova priložnost za potrditev vsakodnevnih odnosov, ki jih gradimo skupaj, kajti v slogi je moč.”

Tudi o projketu LEX izveste več v sami oddaji. Z Rudijem Pavšičem, ki je minuli teden postal novi koordinator Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK, se pogovorajamo o aktualnih načrtih te pred dobrim letom dni obujene organizacije rojakov iz sosednjih držav, v kateri so zbrane vse slovenske krovne “zamejske” organizacije. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v istrsko mesto Grožnjan. “Mesto umetnikov”, kot ga imenujejo, namreč letos praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi Slovenci, ki so dejavno sodelovali pri obuditvi tega mesteca. Prisluhnite jim!


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 4.5.2015

04.05.2015


V Celovcu so 3. maja 2015 vse tri krovne slovenske politične in obe kulturni organizacji skupaj z zvezami koroških partizanov, izseljencev in žena pripravili spominsko slovesnost ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. Spominski maši Romana Verdela v celovški stolnici, kjer so skupaj z ljubljanskimi filharmoniki nastopili člani mešanega pevskega zbora Sele, je v  celovškem Domu glasbe sledila gledališka predstava Jez – Der Damm. Tam so imeli glavno vlogo mladi koroški Slovenci, ki so starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na minulih sedem desetletij in na današnje razmere, pa ne le na avstrijskem Korošem.

vabilo

foto: SPZ Celovec

Jez – Der Damm 

“O izpraznjenem bančnem računu naše svobode, večnem grajenju jeza in o slamnatem jeziku.

 JEZ se spušča v negotov trenutek antifašističnega boja, ki traja vse do danes. Svoboda od vsega začetka ni cela, je zaježena in ogrožena. Jez ni dovolj trden, da bi vzdržal težo in pritisk okupatorja, nasilja, pregona, zatiranja in smrti. Ko se zruši, pride na dan nemoč upora. Iz naplavljenega blata vstaja skorumpirana politika, ki nadaljuje s politiko zatiranja in vlada, ki gradi na sporih in strašilih. Jez naj vzbudi razmislek o vprašanju po današnji svobodi.

Edino kar ostane je  s slamo nakopičen jezik.  ( iz vabila na predstavo)

Avtorja besedila za predstavo Jez – Der Damm, ki so jo uprizorili pod vodstvom režiserja Marjana Štikarja, sta prav tako pripadnika mlajše generacije. Elena Messner, ki trenutno živi in predava v Marseillu, je lani izdala roman o prvi svetovni vojni z naslovom “”Das lange Echo”, Dominik Srienc, ki trenutno še dela na Dunaju, pa se med drugim posveča tudi prevajanju slovenske literature. O nujnem prvem gledališkem scenariju pravi:

“Težko je bilo vplesti zgodovino zadnjih 70 let v predstavo, ki naj bi trajala največ eno uro. To je bilo tudi vsebinsko zelo pestro, zato sva skušala vse te topografske značilnosti malo zbrisat, čeprav je bilo to zelo težko. Težko je namreč ohranit neko distanco do tega, saj postaneš čustven in skušaš pisati ne le z glavo, temveč tudi s srcem!”

In ko že govorimo o distanci. Kako je med mladimi na avstrijskem Koroškem z distanco do delitev znotraj narodne skupnosti?

“Edini in prvi korak za vsakega, ki dorašča na avstrijskem Koroškem je ta, da greš proč. To je edini korak, ki ti omogoči distanco, s katero lahko potem tudi gledaš na stvari, jih vidiš bolj objektivno. Zaveš se, da je problematika, ki je na avstrijskem Koroškem sicer pomembna, toda so še hujše stvari, ki se trenutno dogajajo. Če gledamo na meje Evrope, ko gre res za življenje in smrt. Ta čas je, po moje, mimo, čeprav…. Kar se tiče bodočnosti, je trenutno bolj pomembno jezikovno vprašanje, da se vsak zaveda, da je treba gledat na jezik, ga aktivno govoriti in brati.”

To je bilo tudi eno od sporočil predstave Jez – Der Damm, ki ga skupina 14 mladih koroških Slovencev, študentk in študentov iz Celovca, Gradca in Dunaja, konča z mislijo:

“Ne pozabimo, da stoji ob začetku in koncu vsake osvoboditve jezik, s katerim si lahko iztrgamo nagobčnike z obrazov…. V bodoče!”

Daljšemu pogovoru s soavtorjem besedila Jez Dominikom Sriencem, slavnostnim govornikom na prireditvi Danielom Wuttijem, raziskovalcem na celovški univerzi, in s predsednikom zveze izseljencev Jožetom Partlom, ki je bil eden od več sto koroških Slovencev pregnanih z domov leta 1942,  lahko prisluhnete v oddaji. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Namen večletnega evropskega projekta je bil analizirati razmere na pravno-normativnem in sociološkem področju. Ugotovitve kažejo, da je zakonodaja sicer ustrezna, zatika pa se pri njenem uresničevanju. Preveč je birokratskih ovir in neusklajenosti. Priložnosti za izboljšanje zaščite je torej še veliko. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je prepričan, da sta s tem projektom obe manjšini – slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji pokazali primere dobrega sodelovanja:

“Obe manjšini sva opremljeni z zakoni, imamo izhodiščno, startno točko, na podlagi katere lahko uveljavljamo našo prisotnost. Je pa treba zakone začeti v celoti uveljavljati. Treba je zagotoviti, da se duh teh zakonov vključuje v vso našo dinamiko, ne le zakonsko, ampak tudi v vedenje v tem prostoru.”

Za Unijo Italijanov Marko Gregorič:

“Veljavna zakonodaja v Sloveniji dobro ureja položaj in pravice italijanske narodne skupnosti. Slovenija ima na tem področju zelo sodobne zakone, ki pa še niso v celoti uresničeni. Bistveno vprašanje je v normalizaciji italijanskega jezika in italijanske prisotnosti v prostoru. V letu 2015 je to že skoraj absurdno, kajti tudi 25 let po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in njeni samostojnosti prisotnost Italijanov še ni povsod dobro sprejeta.”

Odnosi so sicer dobri, je prepričana predsednica vlade dežele FJK Debora Serracchiani:

“Projekt Lex je dal besedo obema manjšinama, ki sta tako predstavili njima lastne teme. To je bila tudi nova priložnost za potrditev vsakodnevnih odnosov, ki jih gradimo skupaj, kajti v slogi je moč.”

Tudi o projketu LEX izveste več v sami oddaji. Z Rudijem Pavšičem, ki je minuli teden postal novi koordinator Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK, se pogovorajamo o aktualnih načrtih te pred dobrim letom dni obujene organizacije rojakov iz sosednjih držav, v kateri so zbrane vse slovenske krovne “zamejske” organizacije. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v istrsko mesto Grožnjan. “Mesto umetnikov”, kot ga imenujejo, namreč letos praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi Slovenci, ki so dejavno sodelovali pri obuditvi tega mesteca. Prisluhnite jim!


17.11.2014

Sotočja 17.11.2014

V Sotočjih se tokrat ustavimo v tržaškem občinskem svetu, kjer se je razprava vrnila v čase hladne vojne. Razlog so bila različna tolmačenja, kdo je osvobodil Trst. Iztok Furlanič, ki je javno trdil, da so ga osvobodili partizani, je skoraj izgubil predsedniško mesto. V zgodovino in sedanjost Beneške Slovenije se ozira arhitektka Donatella Ruttar. Porabski Slovenec Čaba Bartakovič Časar, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah izvoljen za župana Števanovcev, pa spregovori tudi o svojih načrtih na mestu župana. Ključna beseda je razvoj. Dijak srednje glasbene šole na Reki Daniel Šimek je osrednji član letos oblikovane glasbene skupine v društvu Bazovica. Harmonikar, ki je dobil vrsto nagrad in priznanj, je pred kratkim je navdušil s koncertom na domačem Grobniku. Tudi njega lahko spoznate v tokratni oddaji.


10.11.2014

Sotočja 10.11.2014

Slovence v V Furlaniji Julijski krajini razburja predlog reforme krajevnih uprav. Deželna reforma bi, če bodo obveljale predlagane rešitve, najbolj prizadela prav manjše občine z večinskim slovenskim prebivalstvom. O predlaganih spremembah, morebitnih posledica in namerah matične države, več v Sotočjih. Prisluhnete lahko tudi nastopajočim na 31. festivalu beneških pesmi in se nam pridružite na tržnici SAK-a v Celovcu. Na ustanovni seji so se zbrali novo izvoljeni člani državne slovenske samouprave na Madžarskem. Kdo jih bo vodil naslednji pet let, lahko slišite v oddaji. "Pulj je tudi moje mesto" je naslov razstave, s katero so se rojaki v Istri še enkrat poklonili znanemu istrskemu fotografu Alojzu Orlu. O življenju in delu umetnika, znanega tudi po eksperimentalni fotografiji, več v Sotočjih.


03.11.2014

Sotočja 3.11.2014

Predsednik države Borut Pahor je za trud pri ohranjanju slovenske narodne identitete in povezovanje z medaljami za častno dejanje odlikoval tri rojake iz zamejstva. Dobitnike priznanj, porabsko Slovenko Ireno Pavlič in koroška Slovenca Hanzija Ogrisa in Mirka Kumra, predstavljamo v tokratnih Sotočjih. Vida Srdoč že več let poučuje slovenščino na reški osnovni šoli Pećine, od februarja letos še v šoli v Matuljih. Poleg tega vodi tudi več tečajev v društvu Bazovica na Reki in individualno. Učiteljica, prevajalka in tolmačka je prava oseba za pogovor o vse bolj prisotni slovenščini v Kvarnerju. Spoznate lahko tudi župnika iz Štandreža pri Gorici Karla Bolčino, ki že 20 let vodi slovensko mašo v Milanu. Odpravimo pa se tudi v vasico Topolovo v Benečiji, kjer je pred 20 leti zaživel zanimiv projekt – postaja Topolovo. Z umetniško kolonijo je v vas prišel svet, vas pa je umetnikom v zameno ponudila neizčrpen vir ustvarjalnih idej.


27.10.2014

Sotočja 27.10. 2014

Javni razpis Urada, pristojnega za Slovence v zamejstvu, zelo pomemben za financiranje slovenskih zamejskih organizacij, je letos nekoliko spremenjen. Kaj novosti prinašajo rojakom v sosednjih državah, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Podrobneje spregovorimo o slovenski besedi v goriškem in tržaškem občinskem svetu, razlike so namreč precejšnje. Zaznamujemo tudi dva jubileja. Na avstrijskem Koroškem praznujejo štiri desetletja organizirane lutkovne dejavnosti, na avstrijskem Štajerskem, v Gradcu, pa so skupaj s slovenskimi dnevi proslavili 40-let kluba slovenskih študentk in študentov. Slovenska kultura se je predstavila tudi v hrvaški Istri. Kako jo je sprejelo občinstvo, slišite v Sotočjih. Pridružimo pa se tudi čaralícam oziroma čarovnicam, ki so v vražji noči zaplesale v Andovcih.


20.10.2014

Sotočja 20.10.2014

Slovenci na Madžarskem so na lokalnih volitvah izvolili nove člane desetih lokalnih samouprav in prvič neposredno odločali tudi o predstavnikih v državni slovenski samoupravi. Odziv je bil dober, ugotavljajo pristojni. V Števanovcih v Porabju so se za župansko mesto potegovali trije Slovenci in dva Madžara, na koncu je zmagal Slovenec. V tokratni oddaji smo se poklonili tudi preminulemu tržaškemu rojaku, skladatelju, etimologu, etnomuzikologu in slavistu Pavletu Merkuju. Zaznamujemo 40-letnico delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Zgodovina inštituta odraža vse spremembe znotraj narodnostne skupnosti, ugotavlja njegov predsednik Milan Bufon. Prek Celovca se v tokratni oddaji odpravljamo na lutkovni festival Cikl cakl v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Z rojakom z Reke Igorjem Jenulom, nekdanjim plavalcem, vaterpolistom in triatloncem, pa se pogovarjamo o njegovem zelo razgibanem življenju.


13.10.2014

Sotočja 13.10.2014

Tokrat nas zanima, kako so na avstrijskem Koroškem zaznamovali obletnico plebiscita. Je osrednja deželna prireditev v Celovcu minila v znamenju sožitja, kot si je zamislil Miha Kampuš? Pogovarjamo se z mlado koroško Slovenko z Dunaja, študentko, Tinjo Zerzer, ki je nekaj tednov preživela v Ljubljani. Med rojaki na Hrvaškem je vse več zanimanja za učenje slovenščine. In to ne le med mladimi. Pri učenju jim je lahko zdaj v pomoč novi veliki sodobni slovensko – hrvaški in hrvaško – slovenski slovar. O njem več v tokratnih Sotočjih. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je obiskala rojake v Furlaniji julijski krajini in jim zagotovila vso podporo. Kaj to pomeni, izveste v oddaji, v kateri se ustavimo tudi na Barkovljanki in gostimo Tjašo Cigut. Pred kratkim je priredila porabske in prekmurske slovenske narodne pesmi z motivom ženske. Nastal je album z naslovom »Edno takšo bi rad…«.


06.10.2014

Sotočja 6.10.2014

Pri rojakih v Porabju se je na poti v madžarsko prestolnico ustavil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Obisk rojakom veliko pomeni, saj pričakujejo, da bo na težave porabskih Slovencev opozoril tudi pristojne v Budimpešti. Rojaki z vse Hrvaške so se letos zbrali v Crikvenici. Kakšno sporočilo so namenili pristojnim predstavnikom Slovenije, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Miha Kampuš je pobudnik iniciative Unser Land – Rastimo skupaj, s katero želi povezati Slovence in nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Njegova simbolna vizija je, da bi leta 2020 ob 100. obletnici koroškega plebiscita oba naroda skupaj plesala na dvorišču deželne hiše. Miha Kampuš, ki bo oblikoval kulturni program ob letošnji obletnici koroškega plebiscita, je gost tokratne oddaje. O sozvočju slovenske narodne skupnosti pa razmišlja igralec in režiser Janez Povše, ki je pred kratkim izdal svoj pesniški prvenec. »Pesmi ob poti« so hkrati tudi njegov življenjski pesniški opus. Zakaj, lahko slišite v Sotočjih.


29.09.2014

Sotočja 29.9. 2014

V Portorožu so se rojaki iz sosednjih držav predstavili navtičnim navdušencem. Kakšen veter je zapihal iz zamejstva, nas zanima v tokratni oddaji. Preverjamo, kakšna je dejanska vloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri dodeljevanju štipendij za študij v Sloveniji in kako je z opravljenim v iztekajočem se mandatu zadovoljen porabski Slovenec Martin Ropoš, predsednik državne slovenske samouprave. Vpis v slovensko in dvojezične šole na avstrijskem Koroškem se je zadnja leta povečeval. Se trend nadaljuje tudi letos? Odgovor slišite v Sotočjih. V drugem delu oddaje pa lahko spoznate tudi skupino rojakinj iz Pulja, ki jih je ljubezen do ustvarjanja z glino pripeljala v Ljubljano.


22.09.2014

Sotočja 22.9.2014

Mladi rojaki iz sosednjih držav, ki študirajo v Sloveniji, so upravičeni do štipendije, ki jim vsaj nekoliko olajša finančno breme. Možnost bi radi izkoristili tudi številni Slovenci z Reke, vendar imajo pri tem nemalo težav. Več o tem lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas, s kakšnimi ambicijami je v Trst prišel režiser Edvard Miller, novi umetniški vodja tamkajšnjega Slovenskega stalnega gledališča. Časi so zelo naklonjeni gledališču, je prepričan, Slovenija manj. Izzivov ne manjka tudi rojaku z avstrijske Koroške, Ediju Oražeju. Je zborovodja, skladatelj in pedagog, ravnatelj dvojezične ljudske šole v Celovcu, vodja Okteta Suha in avtor številnih projektov. Preverjamo pa še, kaj so zakuhali porabski Slovenci na Gornjem Seniku.


15.09.2014

Sotočja 15.9.2014

Sotočja 15.9.2014 V okviru lokalnih volitev na Madžarskem bodo porabski Slovenci prihodnji mesec volili člane lokalnih narodnostnih samouprav in državne slovenske samouprave. O pripravah slovenske manjšine na volitve podrobneje v tokratni oddaji. Z dolgoletno ravnateljico dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živo Gruden se pogovarjamo o vlogi centra in začetkih pred 30-imi leti. Gostimo koroškega Slovenca, mednarodno uveljavljenega kitarista in skladatelja, Janeza Grégoriča, ki med drugim tesno sodeluje z vnovič nagrajeno mezzosopranistko Bernardo Fink Inzko. Ustavimo pa se tudi na Trsatu nad Reko, kjer so ob 500. obletnici nastanka frančiškanske province Bosne in Hrvaške pripravili znanstveni simpozij. Kakšne so najnovejše ugotovitve o vlogi frančiškanov na območju, ki je zajemalo tudi slovenski prostor, nas zanima v tokratni oddaji.


08.09.2014

Sotočja 8.9.2014

Tako kot v Sloveniji so tudi na Madžarskem osnovne in srednje šole svoja vrata odprle pretekli teden. V Sotočjih boste lahko slišali, kako je prvi šolski dan minil na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini se v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom pripravljajo na začetek šolskega leta, več o tem po 20. Uri, ko boste lahko slišali, da novi začetki seveda ne čakajo samo šolarjev in učiteljev, pač pa tudi društva. Preverili bomo, kako se na novo sezono pripravljajo slovenska društva v Zagrebu, Istri in Kvarnerju. V oddaji boste lahko prisluhnili tudi pogovoru z Zdravkom Haderlapom, vsestranskim umetnikom in dejavnim kulturnim delavcem z avstrijske Koroške. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih pokrajin po 20. Uri na Prvem programu!


01.09.2014

Sotočja 1.9.2014

Zadnji avgustovski teden je prinesel 52. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem se je sešla tudi manjšinska koordinacija Agraslomak. Reportaži z dogajanja boste lahko prisluhnili v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi na Prevaljah, kjer poteka projekt z naslovom Žive vezi- Reg Kult. Namen projekta je predstavitev in povezovanje kulturne dediščine na slovenski in avstrijski strani Koroške. Po poletnih počitnicah se v delovne tirnice vrača tudi življenje slovenskih rojakov v sosedni Italiji. Spoznali bomo Dušana Jakomina, 89- letnega slovenskega kaplana iz Škednja pri Trstu, osrednjo osebnost kulturnega in narodnega delovanja v tržaškem predmestju. Na prvi šolski dan pa seveda ne bo šlo brez pouka, ki se znova začenja- predstavili bomo učenje slovenščine na Reki, in sicer tako v javnem šolstvu kot v društvu. Pridružite se rojakom v sosednjih državah tudi v prvih septembrskih Sotočjih!


25.08.2014

Sotočja 25.8.2014

Sotočja so vnovič glasbeno obarvana. Slišite lahko posnetek koncerta mešanega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni in tamburaške skupine Tamika iz Železne Kaple. Zbor Danica je bil pred dvema letoma, ko je praznoval 100-letnico delovanja, razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške. Konec aprila letos so se pevke in pevci skupaj s tamburaši predstavili tudi v okviru 12. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Serijo kulturnih prireditev, namenjenih predstavitvi dejavnosti koroških Slovencev, tradicionalno pripravlja Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva skupaj z ljubljanskim Klubom koroških Slovencev. Zakaj je bilo občinstvo, ki je napolnilo Linhartovo dvorano Cankarjevega doma, navdušeno, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Pridružite se rojakom in prisluhnite mešanemu pevskemu zboru Danica, ki vas bo s slovensko narodno pesmijo popeljal po vseh teh dolinah avstrijske Koroške!


18.08.2014

Sotočja 18.8.2014

Velika vojna, ki je pred stotimi leti pustošila tudi na naših tleh, je korenito posegla v usodo slovenskega naroda na Tržaškem in Goriškem. O posledicah 1. svetovne vojne za Slovence v takratni Julijski krajini se v Sotočjih pogovarjamo s tržaško Slovenko, zgodovinarko, doktorico Marto Verginello. Na poletnem srečanju smo se pridružili porabskim upokojencem, stebrom tamkajšnje slovenske manjšine. Njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa spregovori o pripravah na jesenske lokalne volitve. Na avstrijskem Koroškem te dni poteka več glasbenih delavnic. Z udeleženci se tako sprehodimo od rocka do komorne glasbe in se vmes ustavili tudi pri pevcih na Big Bang glasbeni delavnici.


11.08.2014

Sotočja 11.8.2014

V hrvaški prestolnici je v Umetniškem paviljonu na ogled razstava fotografij ene najuglednejših hrvaških fotografinj Marije Braut. Na razstavi z naslovom "Neznani Zagreb Marije Braut" so na ogled fotografije, številne prvič predstavljene, iz njenega osebnega arhiva. Življenje 85-letne umetnice slovenskih korenin je polno neverjetnih zgodb, tragedij in uspehov. Gostimo jo v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se tudi na potep po turističnih kmetijah v Furlaniji julijski krajini, zelo pomembnih za tam živečo slovensko narodno skupnost. S koroško Slovenko Matejo Kert, kulturno referentko pri Krščanski kulturni zvezi, se pogovarjamo o lutkovni in gledališki ustvarjalnosti in se v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku pridružimo šolarjem pri spoznavanju ljudskih običajev Porabja. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo v oddaji Sotočja


04.08.2014

Sotočja 4.8.2014

V Sotočjih tokrat preverjamo, kako je z možnostjo naročanja slovenskih učbenikov na Tržaškem. Tamkajšnja slovenska knjigarna je morala zapreti vrata, novega knjižnega središča pa še ni. Odpravili smo se na Rebrco pri Železni Kapli, kjer so se tudi letos zbrali mladi umetniki. S sodnikom, literatom in prevajalcem doktorjem Jankom Ferkom se med drugim pogovarjamo o slovenskem prevodu njegovega romana o Sarajevu z naslovom »Cesar je vojsko odposlal«. Rojak Boris Šenkinc, pobudnik projekta o kolesarskih poteh v Primorsko - goranski županiji, je povezal turizem s kolesarjenjem. V Sotočjih pa gostimo tudi porabskega Slovenca Francka Mukiča, tesno povezanega z ljudsko glasbo in Sombotelskimi spominčicami.


28.07.2014

Sotočja 28.7.2014

Sotočja so tokrat v znamenju slovenske popevke, ki je imela svoje zlato obdobje tudi na Tržaškem. Konec marca letos je Radio Koper skupaj s Slovenskim kulturnim društvom Barkovlje pri Trstu v tamkajšnji dvorani s koncertom zaznamoval 50-letnico slovenske tržaške popevke. Pobudo za festival, ki je potekal v letih 1963 in 64, je dalo Prosvetno društvo Barkovlje in po pol stoletja so na novo priredili takratne popevke. Tri generacije, ki so se srečale v Barkovljah, so obujale spomine na takratne čase in slovensko glasbeno tradicijo v Italiji. Kako je zvenela 50-letnica slovenske tržaške popevke, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


21.07.2014

Sotočja 21. 7. 2014

Poletje je čas različnih jezikovnih taborov. Kako so jezikovne počitnice v Piranu preživljali mladi rojaki iz Porabja, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Vabimo vas tudi v edini slovenski muzej na Madžarskem. Obiskovalci muzeja Avgusta Pavla v Monoštru prihajajo z vsega sveta, manj kot lani pa jih je iz Slovenije. V oddaji gostimo koroško Slovenko Majo Haderlap, ki je nemškim bralcem približala zgodovino slovenske narodne skupnosti, in rojaka iz Furlanije julijske krajine. Kakšno je življenje mladega kmetovalca, pojasnjuje Matej Lupinc, kritičen do bolonjskega izobraževalnega sistema, v globalizaciji vidi priložnost za slovensko narodno skupnost. Dobitnik srebrne olimpijske medalje v Tokiu leta 1964, uspešni vaterpolist in rokometaš Zlatko Šimenc, rojak iz Zagreba, pa je zadovoljen. Ob vsem kar je dosegel, ima za to nedvomno veliko razlogov. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v tokratnih Sotočjih.


14.07.2014

Sotočja 14.7.2014

Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne se v Sotočjih tokrat posvečamo porabskim Slovencem. Tudi njih je vojna ločila od matične domovine. Porabje je po koncu vojne pripadlo Madžarski, nekoč zelo razvito območje pa je začelo nazadovati. S tržaškim Slovencem Martinom Mavrom, tajnikom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, se pogovarjamo o mladih rojakih in njihovih športnih uspehih. Veselje zaradi ligaških napredovanj pogosto zasenčijo dodatni finančni stroški, ki si jih društva ne morejo privoščiti . V Novem mestu smo se pridružili mladim z avstrijske Koroške, ki so v okviru jezikovnih počitnic dva tedna preživeli skupaj z dolenjskimi učenci. Na gradu Grobnik pa smo prisluhnili zaključku festivala komorne glasbe, ki ga je Zdravko Pleše pripravil že četrto leto zapored. Občinstvo je bilo navdušeno.


07.07.2014

Sotočja 7.7.2014

Sotočja so tokrat predvsem v znamenju mladih rojakov iz sosednjih držav. O njih so razpravljali tudi na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Koliko lahko mladi danes dejansko sooblikujejo skupni slovenski prostor, nas zanima v pogovoru s Tanjo Peric, tržaško Slovenko, aktivno tudi na političnem prizorišču. Mladi so svojo dejavnost predstavili tudi na letošnji prireditvi Dobrodošli doma, ki je potekala v Škofji Loki. Vas zanima, kako so zapeli člani otroškega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni? Prisluhnite oddaji. Doktor Karel Hren je eden od dveh novih ravnateljev Mohorjeve družbe iz Celovca. Prinaša v družbo, ki se ponaša kot najstarejša slovenska založba, nov veter? Tudi o tem več v Sotočjih. Predstavljamo tudi Tomaža Gržeto, glasbenega publicista, ki je zaradi študija Reko zamenjal za Ljubljano. V Monoštru pa smo si ogledali Mokre sanje mariborskega fotografa Marka Šebreka. Rojaki iz sosednjih držav vas čakajo tudi v tokratni oddaji Sotočja!


Stran 25 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov